Vsak dan po svetu zavržemo več kot tretjino vse pridelane hrane. In to ne zato, ker bi bila pokvarjena ali neuporabna, ampak ker smo kupili preveč, pozabili nanjo, napačno shranili ali preprosto izgubili občutek spoštovanja do hrane.

Danes je slovenski dan zavržene hrane, namenjen prav temu: ozaveščanju o problemu zavržene hrane in iskanju načinov, kako lahko vsak od nas prispeva k spremembi. Največ zavržene hrane namreč nastane prav v gospodinjstvih – torej tam, kjer imamo največjo moč, da nekaj spremenimo.

Kaj lahko naredimo?

  1. Ne kupuj lačen: Lakota v trgovini je zanesljiv recept za prepoln voziček nepotrebnih stvari. Načrtuj vnaprej in kupuj premišljeno.
  2. Kupuj manj, a bolj pogosto: Manjše nakupe je lažje nadzirati. Tako ne pozabiš, kaj imaš že doma, in hrana ima manj možnosti, da zgnije v ozadju hladilnika.
  3. Uporabljaj zamrzovalnik kot orodje, ne kot pokopališče hrane: Če veš, da ne boš porabil zelenjave ali kruha pravočasno – zamrzni. In predvsem sproti preverjaj, kaj je notri, in porabi.
  4. Pravilo “najprej starejše”: Ko spraviš novo hrano, potisni starejšo naprej – da jo vidiš in uporabiš prej. Kot v trgovini.
  5. Ustvari “dan ostankov”: Vsaj en dan v tednu posveti temu, da porabiš vse, kar je ostalo. Kreativnost v kuhinji in ničesar v smeti!
  6. Ne meči stran hrane zaradi datuma, če je še dobra! “Uporabno najmanj do” ne pomeni “strupeno po”. Poglej, povohaj, poskusi. Zaupaj svojim čutom, predvsem pa se zavedaj, da do nekaj desetletij nazaj, ko so ljudje hrano pridelovali sami, so se zanašali SAMO na svoja čutila, saj ni bilo nobenih rokov.
  7. Delimo višek: Če vidiš, da imaš preveč – podari naprej. Sosedi, prijatelju, ali v lokalno skupnost.

Manj zavržene hrane pomeni tudi:

  • manj emisij,
  • manj zapravljene vode,
  • prihranek denarja,
  • več spoštovanja do tega, kar pride na naš krožnik.

Naj se danes vsak izmed nas zamisli: koliko hrane smo letos že zavrgli – in kaj lahko naredimo drugače že DANES.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA