Nova študija kaže, da izpostavljenost otrok tobačnemu dimu spreminja metilacijo DNK, kar pomaga pojasniti škodljive učinke na zdravje.
Pri otrocih, ki so bili doma izpostavljeni pasivnemu kajenju, se pogosteje pojavljajo določene spremembe v epigenomu, ki lahko spremenijo način izražanja genov. Te epigenetske spremembe lahko vplivajo na razvoj bolezni v prihodnosti.
To je glavna ugotovitev študije, ki jo je vodil barcelonski Inštitut za globalno zdravje (ISGlobal), center, ki ga podpira fundacija “la Caixa“. Rezultati, objavljeni v reviji Environment International, poudarjajo potrebo po zmanjšanju izpostavljenosti pasivnemu kajenju, zlasti v otroškem okolju.
Naša DNK je kot navodilo za uporabo telesa. Ne da bi spremenil vsebino „knjige“ (tj. zaporedje genov), lahko tobačni dim na nekatere strani doda „oznake“ in tako vpliva na način branja teh navodil. Ena od teh oznak, metilacija DNK, je eden od glavnih epigenetskih mehanizmov, ki omogoča vklop ali izklop izražanja genov.
Oznaka pasivnega kajenja na DNK
Čeprav je že dolgo znano, da kajenje matere med nosečnostjo vpliva na epigenom, je ta raziskava ena prvih, ki je pokazala, kako lahko vpliva tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju v otroštvu.
Študija je vključevala podatke 2.695 otrok iz osmih evropskih držav: Španije, Francije, Grčije, Litve, Norveške, Nizozemske, Združenega kraljestva in Švedske. Udeleženci so bili stari od 7 do 10 let in so bili prostovoljci iz šestih kohort konzorcija PACE (Pregnancy and Childhood Epigenetics Consortium).
Ekipa je z vzorci krvi udeležencev preverila stopnjo metilacije na določenih mestih DNK vzdolž genoma in jo povezala s številom kadilcev v gospodinjstvu (0, 1 ali 2 ali več).
Spremembe metilacije DNK so bile ugotovljene v 11 regijah (imenovanih CpGs), ki so bile povezane z izpostavljenostjo pasivnemu kajenju. Večina teh regij je bila v prejšnjih študijah povezana tudi z neposredno izpostavljenostjo tobaku pri aktivnih kadilcih ali med nosečnostjo. Poleg tega jih je šest povezanih z boleznimi, za katere je kajenje dejavnik tveganja, kot sta astma ali rak.
“Naša študija kaže, da pasivno kajenje v otroštvu pusti posledice na molekularni ravni in lahko spremeni izražanje genov, ki vplivajo na dovzetnost za bolezni v odrasli dobi,“ pravi Marta Cosin-Tomàs, raziskovalka ISGlobal in prva avtorica študije.
Globalni problem z dolgoročnimi posledicami
Kljub vse strožji ureditvi kajenja na javnih mestih ostaja gospodinjstvo glavni vir izpostavljenosti otrok pasivnemu kajenju. Leta 2004 je bilo ocenjeno, da je bilo tobačnemu dimu izpostavljenih 40 % otrok na svetu. Izpostavljenost temu onesnaževalcu v otroštvu ne povečuje le tveganja za bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja, temveč lahko vpliva tudi na nevrološki razvoj in delovanje imunskega sistema.
“Rezultati kažejo, da pasivno kajenje v otroštvu povzroči epigenetske spremembe, podobne tistim, ki jih opažamo pri intrauterini izpostavljenosti tobaku ali aktivnemu kajenju. To poudarja nujnost izvajanja celovitih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu v otroštvu, tako doma kot v zaprtih prostorih,“ pravi Mariona Bustamante, raziskovalka ISGlobal in glavna avtorica študije.
“Ne gre za to, da bi se sklicevali na individualno odgovornost družin: izpostavljenost tobaku je problem javnega zdravja in v sebi skriva vprašanje družbene neenakosti. Socialno-ekonomski in okoljski dejavniki ter vpliv močnih komercialnih interesov otežujejo zmanjšanje izpostavljenosti pasivnemu kajenju v nekaterih gospodinjstvih,“ ugotavlja Marta Cosin-Tomàs.
PREBERITE TUDI: Strokovno mnenje: izpostavljanje otrok cigaretnemu dimu je zloraba!
