Čedalje več raziskav povezuje svetlobno onesnaževanje s hudimi posledicami za zdravje: svetlobno onesnaženje je povezano z rakom, boleznimi srca, sladkorno boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo in celo s slabšo kakovostjo sperme, čeprav razlogi za te zaskrbljujoče povezave niso vedno jasni.
“Izgubili smo kontrast med svetlobo in temo, zato zmedemo našo fiziologijo,” je dejal doktor John Hanifin, pomočnik direktorja programa za raziskovanje svetlobe na univerzi Thomas Jefferson.
Naša lastna galaksija je nevidna skoraj 80 % ljudem v Severni Ameriki. Leta 1994 je v Los Angelesu zaradi potresa prišlo do izpada elektrike, zato so na observatorij Griffith klicali ljudje, ki so se spraševali o megleni kapljici svetlobe na nočnem nebu. To je bila Mlečna cesta.
Bleščeči žarometi, osvetljene stavbe, svetleči oglasni panoji in ulične svetilke polnijo naše mestno nebo s sijajem, ki vpliva celo na podeželske prebivalce. Od izuma žarnice naprej so naši domovi ponoči svetli. Zdaj smo dodali še naprave, ki oddajajo modro svetlobo – pametne telefone, televizijske zaslone, tablične računalnike – ki so povezane s težavami s spanjem.
Vendar pa je lahko za naše zdravje pomembna tudi zunanja svetloba. „Vsak foton šteje,“ je dejal Hanifin.
Svetle luči, velike težave
V študiji iz leta 2024 so raziskovalci uporabili satelitske podatke za merjenje svetlobnega onesnaženja na naslovih več kot 13.000 prebivalcev. Ugotovili so, da je bilo pri tistih, ki so živeli v krajih z najmočnejšo nočno osvetljavo, tveganje za visok krvni tlak večje kar za 31 %. Druga študija iz Hongkonga je pokazala za 29 % večje tveganje za smrt zaradi koronarne bolezni srca. Še ena študija pa je pokazala 17 % večje tveganje za možgansko-žilne bolezni, kot so možganska kap ali možganske anevrizme.
Mestna območja so seveda onesnažena tudi z zrakom, hrupom in pomanjkanjem zelenja. Zato so znanstveniki pri nekaterih študijah nadzorovali te dejavnike, vendar je povezava ostala močna (čeprav se je izkazalo, da onesnaženost zraka z drobnimi delci slabše vpliva na zdravje srca kot zunanja svetloba).
Raziskave so odkrile povezave med nočnim sijajem na prostem in drugimi boleznimi:
- Rak dojk: “To je zelo močna povezava,” je dejal doktor Randy Nelson, nevroznanstvenik z univerze v Zahodni Virginiji. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 100.000 učiteljic v Kaliforniji, je pokazala, da so imele ženske, ki so živele na območjih z največjim svetlobnim onesnaženjem, za 12 % večje tveganje. Ta učinek je primerljiv z 10-odstotnim povečanjem vnosa ultra predelane hrane.
- Alzheimerjeva bolezen: V študiji, ki je bila objavljena letos jeseni, je bila nočna zunanja svetloba močneje povezana s to boleznijo kot zloraba alkohola ali debelost.
- Sladkorna bolezen: V eni od nedavnih študij je bilo pri ljudeh, ki so živeli na najbolj osvetljenih območjih, tveganje za sladkorno bolezen za 28 % večje kot pri tistih, ki so živeli v precej temnejših krajih. V državi, kot je Kitajska, so znanstveniki ugotovili, da bi lahko bilo 9 milijonov primerov sladkorne bolezni povezanih s svetlobnim onesnaževanjem.
Kaj se zgodi v vašem telesu, ko ste ponoči izpostavljeni svetlobi?
Raziskave so pokazale, da svetloba ponoči (v zaprtih prostorih ali na prostem) moti cirkadijske ure, povečuje vnetne procese, vpliva na delitev celic in zavira nastajanje melatonina, “hormon spanja”. Hanifin pravi, da je tema zelo pomembna. “Ko smo s kolegi pred desetletji začeli preučevati učinke svetlobe na človeško fiziologijo, so ljudje mislili, da smo na meji norosti,” je dejal.
Nočna osvetlitev vpliva na zdravje in vedenje tako različnih vrst, kot so sibirski hrčki, zebraste polenovke, miši, črički in komarji. Tako kot večina bitij na Zemlji imamo tudi ljudje notranje ure, ki so usklajene s 24-urnim ciklom dneva in noči. Glavna ura je v hipotalamusu, delu možganov v obliki romba, vendar ima vsaka celica v telesu tudi svojo uro. Številni fiziološki procesi potekajo v cirkadijskem ritmu (izraz izhaja iz latinskega izraza, ki pomeni „približno en dan“), od cikla spanja in budnosti do izločanja hormonov, pa tudi procesi, povezani z razvojem raka, kot je delitev celic.
“V očesu so posebni fotoreceptorji, ki se ne ukvarjajo z vizualnimi informacijami. Pošiljajo samo svetlobne informacije,” je dejal Nelson. “Če dobite svetlobo ob nepravem času, ponastavite ure.”
“Ta notranja ura pripravi telo na različne ponavljajoče se izzive, kot je prehranjevanje,” je povedal doktor Christian Benedict, raziskovalec spanja na univerzi Uppsala na Švedskem. “Izpostavljenost svetlobi ponoči lahko zmoti ta zelo pomemben sistem.”
To lahko na primer pomeni, da se inzulin sprošča ob nepravem času, je dejal Benedict, kar povzroči stanje, podobno jet lagu, ki nato poslabša sposobnost obvladovanja krvnega sladkorja. Študije na živalih potrjujejo, da lahko izpostavljenost svetlobi ponoči zmanjša toleranco za glukozo in spremeni izločanje inzulina, kar so potencialne poti do sladkorne bolezni.
Hormon melatonin, ki ga ob mraku proizvaja epifiza v možganih, je ključni igralec v tem sodobnem boju. Melatonin pomaga pri spanju, sinhronizira cirkadijske ritme telesa, ščiti nevrone pred poškodbami, uravnava imunski sistem in se bori proti vnetnim procesom. Vendar lahko že malo svetlobe ponoči zavre njegovo izločanje. Manj kot 30 luksov svetlobe, kar je približno toliko kot na ulici za pešce ponoči, lahko zmanjša količino melatonina za polovico.
Ko so laboratorijske živali izpostavljene nočni svetlobi, se pri njih “pojavi ogromno nevrovnetje” – to je vnetje živčnega tkiva, je dejal Nelson. V enem od poskusov na ljudeh, ki so spali pri šibki svetlobi, so imeli v krvi višjo raven C-reaktivnega proteina, označevalca vnetja.
Nizka raven melatonina je povezana z rakom
Nizka raven melatonina je povezana tudi z rakom. Hanifin je dejal, da omogoča aktivnost presnovnega mehanizma rakavih celic. Eden od učinkov melatonina je stimulacija naravnih celic ubijalk, ki lahko prepoznajo in uničijo rakave celice. Poleg tega se lahko ob padcu melatonina poveča vsebnost estrogena, kar bi lahko pojasnilo povezavo med nočno svetlobo in rakom dojk (estrogen spodbuja rast tumorjev pri raku dojk).
Poleg tega veliko ljudi tudi zvečer in ponoči gleda v svetle zaslone.
Ko so raziskovalci več kot 80.000 Britancem namestili senzorje svetlobe na zapestje, so ugotovili, da več svetlobe kot je naprava zabeležila med 23:30 in 6. uro zjutraj, večje je bilo tveganje, da bo njen uporabnik čez nekaj let zbolel za diabetesom – ne glede na to, koliko časa je dejansko spal. To po mnenju avtorjev študije potrjuje ugotovitve satelitskih podatkov.
V podobni študiji, v kateri so uporabili aktigrafijo z vgrajenimi senzorji svetlobe in merili, ali so ljudje vsaj 5 ur spali v popolni temi, so ugotovili, da svetlobno onesnaženje za 74 % poveča tveganje za nastanek srčnih bolezni.
Kaj lahko storite v zvezi s tem?
Nočna svetloba ne vpliva na melatonin pri vseh v enaki meri. “Nekateri ljudje so zelo občutljivi na zelo šibko svetlobo, medtem ko drugi niso tako občutljivi in potrebujejo veliko, veliko več svetlobne stimulacije za vpliv na melatonin,” je dejal Benedict. V neki študiji so nekateri prostovoljci potrebovali 350 luksov, da se jim je melatonin znižal za polovico. Za take ljudi bi bilo prižiganje luči v kopalnici ponoči brez pomena, za druge pa je bilo škodljivih že 6 luksov, kar je temneje kot v mraku.
Lahko se zaščitite tako, da v spalnici ugasnete luči in pospravite zaslone, težje pa se boste izognili svetlobnemu onesnaževanju na prostem. Seveda lahko investirate v visokokakovostne zatemnitvene zavese, čeprav lahko nekaj svetlobe še vedno prodre v notranjost. Pred okni lahko posadite drevesa, preusmerite vse luči z detektorji gibanja in celo vložite peticijo na lokalno oblast, da zmanjša prekomerno osvetljevanje stavb in izbere boljše ulične svetilke.
Predvsem pa lahko spremenite svoje navade. Če živite na območju, ki je še posebej onesnaženo s svetlobo, si lahko premislite o nočnih sprehodih ali vožnjah po soseski. Hanifin pravi, da namesto tega berite knjigo v postelji, pri čemer naj bo svetloba čim manjša. “To je veliko boljša ideja kot biti zunaj v središču mesta,” je dejal.
V skladu z nedavnimi priporočili, ki so jih objavili Hanifin in njegovi kolegi, naj bi bila med spanjem osvetlitev na ravni vaših oči največ 1 luks, kar je približno toliko, kot bi bilo pri prižgani sveči, ki je od vas oddaljena 1 meter.
PREBERITE TUDI: Spanje je osnova zdravja, a verjetno delate te napake
