Dolgotrajen stres ne izčrpa le naše energije, temveč lahko vodi tudi do resnih zdravstvenih težav, kot so oslabljen imunski sistem, težave s spanjem, kronična utrujenost in celo povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Na koncu lahko privede tudi v izgorelost, od katere se okreva več let.
Poleg fizičnih posledic stres močno vpliva tudi na naše duševno zdravje, saj prispeva k občutkom tesnobe, depresije in čustvene izčrpanosti. Razumevanje, zakaj nas stres tako izčrpa, in iskanje načinov za okrevanje, sta ključna koraka k ohranjanju ravnovesja in zdravja v zahtevnem vsakdanu.
Občutek popolne izčrpanosti po napornem, stresnem tednu (ali daljšem obdobju) je zato povsem naraven odziv na hude duševne, čustvene in telesne obremenitve.
Zakaj pride do “sesutja”?
1. Preobremenitev s stresnimi hormoni
V stresnih obdobjih vaše telo pospešeno proizvaja kortizol in adrenalin, ki vam pomagata pri spopadanju s stresom. Čeprav kratkoročno pomagata, trajno previsoke ravni teh hormonov povzročijo, da se po umiku stresa počutite povsem izžete ali ‘sesute’, kot mnogi opišejo ta občutek.
2. Duševna preobremenitev
Nenehno sprejemanje odločitev, reševanje problemov ali skrbi lahko izčrpajo vašo duševno energijo, kar vodi v kognitivno utrujenost. To je kot preobremenjena mišica – tudi naši možgani in čustva potrebujejo počitek, da si povrnejo moč.
3. Fizični učinki stresa
Stres praviloma vpliva na kakovost našega spanca. Tudi če menite, da spite dovolj, je lahko kakovost spanja slaba, kar vodi v pomanjkanje spanja – to a je dandanes že dobro znano kot uničevalec zdrava št. 1. Tudi mišična napetost, hitro bitje srca ali drugi fizični odzivi na stres porabijo veliko energije, zaradi česar se počutite fizično izčrpani.
4. Čustveno izčrpavanje
Spopadanje s stresom pogosto vključuje trud za uravnavanje čustev, kar je lahko enako naporno kot fizični napori. Čustvena izčrpanost je pogosta po tednu ali daljšem obdobju intenzivnega dela, pritiskov ali osebnih izzivov. Ko je stres enkrat za nami, vse popusti in vsa preobremenitev pride za nami.
5. Pomanjkljiva skrb zase
Zaradi stresa lahko izpuščamo obroke, saj nimamo apetita; jemo nezdravo hrano; nimamo volje in energije za vadbo … kar skupaj z zgoraj naštetimi posledicami stresa vodi v izčrpanost.
Kako si pomagati?
- Prednost dajte počitku: Veliko spite in si privoščite čas za sprostitev brez občutka krivde.
- Privoščite si kakovostno hrano: Osredotočite se na uživanje polnovredne hrane, ohranite hidracijo in se izogibajte kofeinu ali alkoholu, ki lahko zavira vaše okrevanje.
- Aktivno se sprostite: Nežne dejavnosti, kot so joga, raztezanje ali hoja, lahko pomagajo pri sproščanju napetosti. Tudi masaža in namakanje v vodi – sploh morski – sta odlična “razstresovalca”.
- Vadite čuječnost: Meditacija ali globoko dihanje lahko znižata raven kortizola in umirita vaš um.
- Ponovno se napolnite z radostjo: Preživite nekaj časa z nečim, kar vas resnično osrečuje, da se čustveno napolnite.
