Človeško materino mleko uravnava mešanico mikrobov ali mikrobiom dojenčka v njegovem prvem letu življenja.

Rezultati študije, ki so jo vodili raziskovalci z univerze NYU Langone Health in univerze v Manitobi, so pokazali, da dojenje dlje kot tri mesece podpira postopno zorenje mikrobioma v dojenčkovem prebavnem sistemu ter nosni votlini in zgornjem delu dihalnih poti.

Nasprotno pa prenehanje dojenja pred tretjim mesecem moti postopen razvoj mikrobioma in je povezano z večjim tveganjem za predšolsko astmo.

Nekatere sestavine v materinem mleku, kot so kompleksni sladkorji, imenovani oligosaharidi, se lahko razgradijo le s pomočjo določenih mikrobov. To zagotavlja konkurenčno prednost mikrobom, ki so sposobni prebavljati te sladkorje. Nasprotno pa se pri dojenčkih, ki so od materinega mleka odrezani prej kot v treh mesecih in so nato odvisni le od mlečne formule, pojavijo drugačni mikrobi – takšni, ki pomagajo dojenčku prebaviti sestavine v mlečni formuli. Čeprav se veliko teh mikrobov, ki uspevajo na formuli, sčasoma znajde v vseh dojenčkih, so raziskovalci dokazali, da je njihov zgodnji prihod povezan z večjim tveganjem za astmo.

“Tako, kot srčni spodbujevalnik uravnava ritem srca, dojenje in človeško mleko določata tempo in zaporedje kolonizacije mikrobov v dojenčkovem črevesju in nosni votlini ter zagotavljata, da ta proces poteka urejeno in pravočasno,” je povedala soavtorica študije in računalniška biologinja Liat Shenhav, dr.

“Pri zdravem razvoju mikrobioma ne gre le za to, da imamo prave mikrobe. Ti morajo priti v pravem vrstnem redu in ob pravem času,” je dejal Shenhav, docent na Grossmanovi medicinski šoli NYU, njenem Inštitutu za sistemsko genetiko in Oddelku za mikrobiologijo šole.

Pri študiji je Shenhav, ki je tudi docent na Courantovem inštitutu za matematične znanosti na newyorški univerzi, sodeloval s soizvajalko študije Meghan Azad, doktorico znanosti, direktorico Interdisciplinarnega centra za dojenje v Manitobi ter profesorico pediatrije in zdravja otrok na Univerzi v Manitobi.

Druga ključna ugotovitev študije je bila, da se je bakterijska vrsta, imenovana Ruminococcus gnavus, veliko prej pojavila v črevesju otrok, ki so bili zgodaj odstavljeni od materinega mleka, kot pri otrocih, ki so bili izključno dojeni. Znano je, da bakterija sodeluje pri proizvodnji molekul, imenovanih kratkoverižne maščobne kisline, ter pri nastajanju in razgradnji aminokisline triptofan. Tako triptofan kot njegovi metaboliti so bili v prejšnjih raziskavah povezani z uravnavanjem in motnjami imunskega sistema, vključno s povečanim tveganjem za astmo. Avtorji študije so opozorili, da ima dojenčkov mikrobiom poleg pomoči pri prebavi ključno vlogo pri razvoju imunskega sistema.

Študija, objavljena v reviji Cell online 19. septembra, je spremljala mikrobe v črevesju in nosu dojenčkov v prvem letu življenja, pa tudi podrobnosti o dojenju in sestavi materinega mleka. Vsi otroci in njihove matere so sodelovali v raziskavi CHILD Cohort Study, dolgoročnem raziskovalnem projektu, v okviru katerega so preučevali 3.500 kanadskih otrok v različnih življenjskih obdobjih od maternice do mladostništva.

Podatki iz kohortne študije CHILD so raziskovalcem omogočili, da so vpliv dojenja na dojenčkov mikrobiom ločili od vrste drugih okoljskih dejavnikov, vključno s prenatalno izpostavljenostjo dimu, antibiotiki in materino zgodovino astme.

Tudi ob upoštevanju vseh teh dejavnikov so ugotovili, da je trajanje dojenja močno vplivalo na otrokovo mikrobno sestavo v daljšem časovnem obdobju. To mikrobno dinamiko in podatke o sestavinah mleka so uporabili tudi za učenje modela strojnega učenja, ki je natančno napovedal astmo za več let vnaprej. Nazadnje so ustvarili statistični model za učenje vzročno-posledičnih povezav, ki je pokazal, da dojenje zmanjšuje tveganje za astmo predvsem z oblikovanjem dojenčkovega mikrobioma.

„Algoritmi, ki smo jih razvili, zagotavljajo dragocen vpogled v mikrobno dinamiko v prvem letu dojenčkovega življenja in kako so ti mikrobi sodelovali z dojenčkom,“ je dejal Shenhav. „Ta spoznanja so nam omogočila, da smo presegli ugotavljanje povezav in izboljšali našo sposobnost napovedovanja in raziskovanja vzročnih povezav.

„Naša raziskava poudarja velik vpliv dojenja na dojenčkov mikrobiom in bistveno vlogo dojenja pri ohranjanju zdravja dihal. Z odkrivanjem mehanizmov, ki stojijo za zaščitnimi učinki materinega mleka, kot je prikazano v tej študiji, želimo na podlagi podatkov oblikovati nacionalne smernice o dojenju in odvajanju od materinega mleka. Z nadaljnjimi raziskavami bi naše ugotovitve lahko prispevale tudi k razvoju strategij za preprečevanje astme pri otrocih, ki ne morejo biti dojeni vsaj tri mesece,“ je dodala.

PREBERITE TUDI: 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj