Raziskovalci so ugotovili, da ima spanec izreden vpliv na način, kako možgani delujejo naslednji dan. Okrepi namreč povezave med živčnimi celicami v možganih, kar je ključnega pomena tako za učenje kot za spomin.
Raziskava univerze v Genevi je bila predstavljena na konferenci Federacije evropskih skupnosti za nevrološke študije. V okviru le-te so preučevali skupino 32 prostovoljcev, ki so se učili nove veščine oziroma opazovali podobe, ki so se jih kasneje morali spomniti. Eni skupini udeležencev je bil nato dovoljen osemurni nočni počitek, ostali pa so bili za spanec prikrajšani. Naslednji dan so se prvi v nalogah odrezali mnogo bolje, kar se je odražalo tudi na aktivnosti njihovih možganov, skeniranih s pomočjo magnetne resonance.
Vodilna raziskovalka, dr. Sophie Schwartz, je povedala, da so omenjeni rezultati odkrili, da perioda spanca, ki sledi novi izkušnji, pomaga utrditi in izboljšati učinke učenja iz izkušenj. Vzrok izboljšanja so spremembe v aktivnosti posameznih regij možganov, ki kodirajo relevantne karakteristike naučenega gradiva. Spanec je tako pomagal možganom utrditi pridobljene izkušnje in učvrstiti šibkejše spomine, ki bi v nasprotnem primeru sčasoma zbledeli.
Raziskava zaenkrat še ni prišla do zaključka, koliko spanja je potrebnega, da je učinek delovanja možganov optimalen.
Dr. Schwarzova dodaja, da je naslednji cilj znanstvenikov spoznati, kateri predeli možganov se ponoči aktivirajo in preučiti možnost eksperimentalnega povečanja delovanja le-teh. Dr. Neil Stanley, strokovnjak za spanje na univerzitetni bolnišnici v Norfolku in Norwichu, je dejal, da so ugotovitve dokazale, kako zelo pomembno je prejeti dovolj nočnega počitka: “Spanec ni le tratenje časa – je zelo aktiven čas, ki ga nujno potrebujemo za spomin in učenje. Podnevi si pridobivamo informacije, ponoči pa jih razvrščamo. Ljudje se pritožujejo, da imajo premalo časa za spanje, vendar ga dandanes, v dobi informacijske preobremenitve, potrebujemo bolj kot kadarkoli.”
