Kaj pomeni čustveno nezrel starš?

Kaj pomeni biti nezrel? Nezrelost pomeni, da ne odrasteš v celoti tako, kot bi moral, pa naj bo to telesno, čustveno, duševno ali celo psihološko. Čustveno nezreli starši nimajo pojma, kako uravnavati svoja čustva, zato se vedejo tako, da na koncu tako ali drugače zelo škodujejo svojim otrokom.

Verjetno so v otroštvu tudi sami doživeli precej travm in se z njimi niso znali zdravo spopasti, torej jih tudi v odrasli dobi niso predelali in zacelili rane. In ker svoje bolečine niso predelali, jo zavestno ali nezavedno naprej povzročajo svojim otrokom, ne da bi se zavedali škode, ki jo povzročajo.

Nekateri od vzrokov za njihovo čustveno nezrelost so naslednji:

  • nerazrešene travme iz otroštva
  • čustveno zanemarjanje v otroštvu
  • disfunkcionalna vzgoja
  • narcistična osebnostna motnja (NOM)
  • nerešena psihološka vprašanja in razlike
  • nezdravljena odvisnost

Čustveno nezreli starši so frustrirajoči in demoralizirajoči. Težko je ljubiti čustveno blokiranega starša, ki pričakuje skorajda čaščenje in posebno obravnavo, hkrati pa vas nadzira, zavrača, neprestano kritizira in ponižuje.

Za odnos s takim staršem je značilno, da otrok nikoli nima zadovoljenih čustvenih potreb. Doživljanje čustvene intimnosti, v kateri se dva človeka spoznavata in razumeta na globlji ravni, jih pravzaprav ne zanima – in ravno ta vzajemna delitev najglobljih čustev ustvari zadovoljujočo, globoko vez, zaradi katere sta si udeleženca dragocena. Vendar se taki starši ob tem ne počutijo dobro, zato se temu izogibajo.

Včasih se otroku, ki hrepeni po ljubezni, povezanosti in sprejemanju, zazdi, da se jim lahko približa – a na žalost bolj ko se jih trudi doseči, bolj se oddaljujejo in izmikajo resnični intimnosti. Lahko postanejo celo ostri in grobi, vsekakor pa jim je očitno nelagodno.

Taki starši se redkokdaj spremenijo, saj praviloma nimajo samorefleksije, zato tak otrok hrepeni po ljubečih starših in povezanosti z njimi tudi v odrasli dobi; tako zaradi otroškega manka, kot tudi potreb kot odraslega človeka.

Zato je vaša čustvena osamljenost povsem normalna posledica čustveno nedostopnih, nezrelih staršev. Z razumevanjem njihove psihe se boste z njimi ukvarjali na način, ki vas bo osvobodil njihovih čustvenih prisil in ustvaril pristnejši odnos, ki bo temeljil na tem, da boste vedeli, kaj lahko in česa ne morete pričakovati od njih.

Spodaj si preberite 10 najbolj očitnih znakov, da so vaši starši čustveno nezreli.

1. Ob njih se počutite čustveno osamljene, neslišane, prezrte

Odraščanje z nezrelimi starši povzroča hudo čustveno osamljenost. Čeprav je bil vaš starš morda fizično prisoten, ste se čustveno počutili prepuščeni sami sebi. Čeprav morda čutite družinsko vez s starši, se to zelo razlikuje od čustveno varnega odnosa med starši in otroki. Taki starši radi povedo svojim otrokom, kaj naj počnejo, vendar jim je neprijetno izkazovati kakršnakoli čustva. Čustveno nezreli starši morda dobro poskrbijo za vas, ko ste bolni ali imate finančne težave – ne vedo pa, kaj storiti z ranjenimi čustvi ali zlomljenim srcem. Zaradi tega se lahko zdijo grobi in nerodni, ko poskušajo pomiriti prizadetega otroka.

2. Interakcije se zdijo enostranske in frustrirajoče

Zaradi zaverovanosti vase takih staršev in hudo omejene empatije se interakcije z njimi zdijo enostranske. Deluje, kot da so ujeti v svoji lastno vpletenost vase. Ko poskušate z njimi deliti nekaj, kar je za vas pomembno, bodo verjetno govorili mimo vas, spremenili temo, začeli govoriti o sebi ali zavrnili vaše besede.

Otroci čustveno nezrelih staršev pogosto vedo več o težavah svojih staršev, kot sami starši. Čeprav čustveno nezreli starši zahtevajo vašo pozornost, ko so vznemirjeni, pa redko ponudijo poslušanje ali empatijo, ko vi potrebujete njih. Skratka, nobene vzajemnosti ni v tem odnosu. Namesto da bi sedeli z vami in vas pustili, da poveste, kaj vas teži, čustveno nezreli starši običajno ponudijo površne rešitve; ali vam rečejo, naj ne skrbite; ali pa se celo razjezijo na vas, ker ste razburjeni. Njihovo srce je zaprto, kot da v njih ni prostora za sočutje ali tolažbo. Tako ali drugače vas prezrejo in zavrnejo.

3. Počutite se prisiljene in ujete v past

Čustveno nezreli starši vztrajajo pri tem, da jih postavite na prvo mesto in jim dovolite, da odločajo o vsem. V ta namen vas lahko ‘obložijo’ s sramom, krivdo ali strahom – dokler ne naredite, kar želijo. Če se jim ne podredite, vas začnejo obtoževati in se jeziti.

Naredijo vse, kar je potrebno, da se v danem trenutku počutijo, da imajo nadzor, pri tem pa se ne zavedajo – niti jih ne zanima – kako vas to prizadene. se čustveno nezreli starši povezujejo na površinski, egocentrični način, je pogovor z njimi pogosto dolgočasen; držijo se pogovornih tem, pri katerih se počutijo varne in ki hitro postanejo dolgočasne in ponavljajoče se. Pozabite na globoke teme in pogovore.

4. Oni so na prvem mestu, vi pa ste drugotnega pomena

Čustveno nezreli starši so zaverovani sami vase, kar pomeni, da se vse vedno vrti okoli njih. Pričakujejo, da boste sprejeli drugo mesto, ko gre za njihove potrebe, saj svoje interese postavljajo tako visoko, da so vaši povsem irelevantni. Oni namreč ne iščejo enakovrednega odnosa – želijo si slepo zvestobo svoji potrebi, da bi bili obravnavani kot prvi.

Če starš ni pripravljen dati vašim čustvenim potrebam prednost, se počutite izdane in nevredne. Če se sprašujete, ali bo starš mislil na vas ali vam stal ob strani, boste postali le nastresirani, tesnobni in depresivni, saj poznate odgovor.

To so povsem logični in normalni odzivi na okolje iz otroštva, v katerem niste mogli zaupati staršem, da bodo opazili vaše potrebe, poskrbeli za vas in vas zaščitili pred stvarmi, ki so vas skrbele in obremenjevale.

5. Z vami ne bodo čustveno intimni in ranljivi

Čeprav so odzivni, se čustveno nezreli starši dejansko izogibajo globljih čustev (McCullough idr. 2003). Bojijo se čustvene izpostavljenosti in se pogosto skrivajo za obrambnim vedenjem. To pomeni, da se izogibajo vsakršni nežnosti do svojih otrok, ker bi jih to lahko naredilo preveč ranljive. Skrbi jih tudi, da bi izkazovanje ljubezni lahko spodkopalo njihovo moč kot staršev, saj je moč vse, kar (mislijo, da) imajo.

Čeprav taki starši skrivajo svojo ranljivost in čustva, lahko pokažejo veliko močnih čustev, ko se prepirajo s partnerjem, se pritožujejo nad svojimi težavami, besnijo ali se razjezijo na svoje otroke. Ko so razburjeni, ni videti, da bi jih bilo strah tega, kar čutijo. Vendar so ti enostranski izbruhi čustev le sprostitev čustvenih pritiskov, kar ni isto kot pripravljenost odpreti se resnični čustveni povezanosti.

Zato jih je tudi težko potolažiti, saj želijo, da začutite, kako razburjeni so, vendar se upirajo intimnosti resničnega tolaženja. Če jih poskušate potolažiti, vas bodo verjetno odrinili in zavrnili. Ta slaba sposobnost sprejemanja (McCullough, 1997) jim preprečuje, da bi sprejeli kakršno koli tolažbo in povezanost, ki jim jo poskušate ponuditi.

6. Komunicirajo prek prenašanja čustev

Namesto da bi se o svojih občutkih pogovarjali, se čustveno nezreli starši neverbalno izražajo tako, da prenašajo svoja čustva na druge, torej tudi svoje otroke (Hatfield, Rapson in Le 2009), tako da jih vznemirijo enako kot so sami. V teoriji družinskih sistemov se ta odsotnost zdravih meja imenuje čustveno zlitje (Bowen 1985), v strukturni družinski terapiji pa vpletenost (Minuchin 1974). To je proces, v katerem se vsi člani družine takih staršev vživijo v čustva in psihološke težave eden drugega.

Tako kot majhni otroci tudi čustveno nezreli starši želijo, da intuitivno začutite, kaj čutijo in potrebujejo, ne da bi karkoli povedali. Počutijo se prizadete in jezne, kadar ne uganete njihovih potreb, saj pričakujejo, da boste vedeli, kaj si želijo. Če protestirate, da vam niso povedali, kaj si želijo, je njihov odziv: “Če bi me imeli res radi, bi vedeli.” Pričakujejo, da boste nenehno pozorni nanje. (Če vam to zveni znano, imate prav – odrasli otroci, ki niso počistili travm iz otroštva, še vedno delujejo tako v svojih partnerskih odnosih.) povsem normalno je, da dojenček ali majhen otrok pričakuje takšno pozornost od svojega starša, saj še ne zna govoriti oz. natančno povedati, kaj potrebuje – ne pa da starš to pričakuje od svojega otroka.

7. Ne spoštujejo vaših meja in individualnosti

Čustveno nezreli starši ne razumejo smisla meja. Meje dojemajo kot zavračanje – torej to razumejo, da vam ni dovolj mar zanje, da bi jim omogočili prost dostop do svojega življenja. Zato se obnašajo nezaupljivo, užaljeno ali prizadeto, če jih prosite, naj spoštujejo vašo zasebnost. Ljubljene in sprejete se počutijo le, če jim dovolite, da vas kadar koli prekinejo. Taki starši igrajo dominantne in privilegirane vloge, v katerih jim ni treba spoštovati meja drugih. Taki starši tudi ne spoštujejo vaše individualnosti, ker ne vidijo potrebe po njej – važno je, da so zadovoljene njihove potrebe.

Družina in vloge so zanje nedotakljivi in to na način, kot si predstavljajo oni, zato ne razumejo, zakaj bi si želeli prostora ali individualne identitete zunaj njih. Ne razumejo, zakaj ne morete biti kot oni, razmišljati kot oni ter imeti enakih prepričanj in vrednot. Ste njihov otrok in jim zato pripadate. Tudi ko odrastete, pričakujejo, da boste ostali njihov ubogljivi otrok oz. če boste vztrajali pri svojem življenju, vsaj vedno upoštevali njihove nasvete.

8. Vse čustveno delo v odnosu opravljate vi

Čustveno delo (Fraad, 2008) je napor, ki ga vložite, da bi se čustveno prilagodili potrebam drugih ljudi. Čustveno delo je lahko enostavno – npr. biti vljuden in prijeten – ali pa zelo zahtevno in izčrpavajoče, kot je na primer prizadevanje, da bi rekel pravo stvar svojemu razburjenemu najstniku.

Čustveno delo je sestavljeno iz empatije, zdravega razuma, zavedanja motivov in predvidevanja, kako se bo nekdo verjetno odzval na vaša dejanja. Ko gre v odnosu narobe, se potreba po čustvenem delu poveča. Opravičevanje, iskanje sprave in popravljanje krivic so med napornimi čustvenimi opravili, ki vzdržujejo zdrava dolgoročna razmerja.

Ker pa se čustveno nezreli starši ne zanimajo za popravljanje odnosov, so prizadevanja za ponovno vzpostavitev odnosov povsem na vas. Namesto poskusa popraviti škodo ali opravičila taki starši stvari pogosto še poslabšajo, saj projicirajo krivdo, obtožujejo druge in se odrekajo vsakršni odgovornosti za svoje ravnanje. V situaciji, ko se je najlažje opravičiti, bodo čustveno nezreli starši trdno prepričani, da ste za vse krivi vi. Npr. da je bilo nekaj, kar ste storili ali opustii, razlog za njihovo žaljivo oz. neprimerno vedenje. Če bi le vedeli bolje in naredili, kar so zahtevali, se ta težava ne bi nikoli pojavila.

9. Izgubite svojo čustveno avtonomijo in duševno svobodo

Ker vas čustveno nezreli starši vidijo kot podaljšek sebe, ne upoštevajo vašega notranjega sveta, vaših misli in čustev. Namesto tega si prisvajajo izključno pravico, da vaša čustva ocenjujejo kot (ne)smiselna ali (ne)upravičena. Ne spoštujejo vaše čustvene avtonomije, vaše svobode in pravice do lastnih čustev.

Ker naj bi vaše misli in čustva odražala njihova, se ob idejah, ki jih žalijo, odzovejo s šokom in neodobravanjem. O določenih stvareh vam ne dovolijo svobodno razmišljati niti v zasebnosti svojega uma. (“O tem niti ne razmišljaj!”) Vaše misli in občutke filtrirajo skozi lastno raven udobja kot dobre ali slabe.

10. Lahko so celo sadistični

Čustveno nezreli starši so lahko grozni tudi glede tega, da se prav trudijo uničiti vsako veselje in radost tako svojim otrokom kot drugim ljudem. Le redko se odzivajo na čustva drugih, zato ne uživajo v sreči drugih ljudi. Namesto da bi se veselili otrokovih dosežkov, se lahko taki starši odzovejo negativno in tako otroku uničijo vse veselje in ponos.

Znani so tudi po tem, da uničijo otrokove sanje s tem, da jih opozarjajo na depresivno realnost odraslega življenja in odnosa.

Posledice in ruševine, ki jih za sabo puščajo čustveno nezreli starši

Odrasli otroci čustveno nezrelih ljudi nikoli niso vedeli, kaj je starševska naklonjenost, in od njih niso nikoli doživeli kakršne koli čustvene bližine. Tudi ko taki otroci odrastejo, jih moteno in nesrečno otroštvo še naprej preganja in čustvene rane jim vedno preprečujejo, da bi bili zares srečni.

Edina pot ven iz začaranega kroga nesreče in nezadovoljstva so branje knjig s to tematiko, da ozavestite, kaj ste doživeli in zakaj se počutite, kot se, ter terapije. Le tako boste tudi prekinili to prekletstvo in boste svojim otrokom lahko boljši starši.

PREBERITE TUDI: Obstajajo 4 vrste čustveno nezrelih staršev; ste odraščali pri njih?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj