Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč za zdravje človeka zelo pomembna. Lahko rečemo, da je polnovredna in zdrava hrana za telo pravi blagoslov in zdravilo. Daje nam energijo in nam omogoča, da se lahko gibamo, mislimo, ustvarjamo, raziskujemo, se učimo, ŽIVIMO.
Spremembe prehrane se je priporočljivo lotiti odločno in premišljeno. Dandanes je na voljo veliko informacij, nasvetov in priporočil glede različnih prehranskih smernic in načinov. Pa vendar naj nas to ne zmede. Med seboj smo si namreč različni in vsakemu izmed nas morda ustreza nekaj drugega. Ne glede na to za kakšno spremembo prehrane se odločimo, pomembno je, da telesu zagotovimo dovolj hranilnih snovi (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov).
Na ta način telesu nudimo najboljšo podporo in mu omogočimo brezhibno delovanje. Na to ne smemo pozabiti tudi, ali pa zlasti, ko želimo izgubiti kakšen kilogram. Pri hujšanju je potrebno paziti na razmerje vnosa in porabe energije v obliki hrane v telo, pa seveda tudi kakšne hrane (pazite na glikemični indeks). Vendar naj hujšanje postane sprememba za boljše zdravje in dobro počutje in ne trpljenje, mučenje, stradanje ali hiranje.
V pomoč pri odločitvi in prvih korakih k zdravi prehrane, zdravju in dobrem počutju, je v nadaljevanju podanih nekaj priporočil.
Torej, kje in kako začeti?
1. Sprememba prehrane
Kljub specifičnosti določenih prehranjevalnih načinov obstaja hrana, ki za naše zdravje ni najboljša. Taka hrana ima običajno visoko energijsko in nizko hranilno vrednost. To pomeni, da sicer napolni želodec in poteši lakoto, vendar telesu ne zagotovi ustreznih hranil in ga zato ne nahrani. Med drugim v skupino tovrstne hrane sodijo: bela moka, bel sladkor, predelana in konzervirana živila, ki vsebujejo sladkor, belo moko in nezdrave maščobe, sladkane pijače, ocvrte jedi, trgovinsko (na UHT segreto in homogenizirano) mleko ter mlečni namazi.
To hrano je priporočljivo nadomestiti s polnovredno, nepredelano in kakovostno hrano. Na primer namesto bele moke lahko uporabimo polnovredno pirino, kamutovo, ajdovo, koruzno ali ječmenovo moko. Vsekakor pa čim manj moke in čim več sezonske, lokalne zelenjave. Namesto belega sladkorja lahko uporabimo med, javorjev sirup, nepredelan rjavi trsni sladkor, agavin sirup ali melaso; še najboljša pa je stevia, ki sploh nima kalorij. Namesto mleka lahko uporabimo rastlinske napitke (riževo, mandljevo, ovseno), namesto mlečnih namazov pa ekološko skuto, kefir, jogurt ali kislo mleko.
2. Priprava hrane
Poleg izbire hrane je priporočljivo pozornost nameniti tudi sami pripravi jedi. Zlasti v toplejših mesecih, je v prehrano zelo priporočljivo vnesti več svežega sadja in zelenjave ter drugih surovih, presnih živil (oreščki, semena, hladno stiskana olja), polnovrednih žit (proso, ajda, polenta), stročnic, ter v kolikor vam to ustreza, tudi rib, ekološkega mesa in jajc. Pri toplotni obdelavi hrane naj cvrtje in prekuhavanje zamenjajo kuhanje (najbolje na pari), pečenje s čim manj maščobe in dušenje ter drugi načini, pri katerih se čim bolj ohrani hranilna vrednost živila.
3. Sestava in razporeditev obrokov
Pri obrokih je za maksimalen izkoristek hranilnih snovi priporočljivo ustrezno kombinirati živila. To je zlasti pomembno, če iz kakršnega koli razloga ne uživamo določene hrane ali skupine živil.
Ni pomembna samo pravilna kombinacija in sestava obrokov, temveč tudi čas oziroma del dneva, ko nek obrok zaužijemo. Večino hrane je priporočljivo zaužiti v prvi polovici dneva. To pomeni tudi to, da je priporočljivo bogatejši in obilnejši obrok zaužiti v prvi polovici dneva, v drugi polovici dneva pa naj bo obrok lažji. Seveda je pri tem priporočljivo upoštevati tudi dnevne telesne dejavnosti, ki zahtevajo več energije (telesna vadba, težja fizična dela,..) in poskrbeti, da telo ob takih dejavnostih primerno hranilno podpremo.
Letni časi ter vremenske razmere prav tako igrajo pomembno vlogo v prehranjevanju. V poletnih mesecih so temperature običajno visoke in takrat je priporočljivo zaužiti več surove hrane, predvsem sadja in zelenjave. Taka hrana telo hladi. V zimskih mesecih pa so temperature običajno nižje in takrat je bolj priporočljiva topla, kuhana hrana. Taka hrana telo greje.
V prehodnih mesecih se postopno navajamo na del leta, ki prihaja. Jeseni se torej pripravljamo na zimo, zato postopno začnemo uživati več tople hrane in manj surove, mrzle hrane. Spomladi se pa pripravljamo na poletje, zato takrat postopno začnemo uživati sveže, surove hrane.
Priporočljivo je opazovati naravo, se spreminjati usklajeno z njo in sprejemati kar nam nudi v določnem delu leta. Uživanje sezonske in lokalne hrane, pripravljene na ustrezen način, je prav gotovo dobra odločitev.
Ureditev osnovne prehrane je za zdravje torej ključna. Z gibanjem vpliv hrane na zdravje in počutje še okrepimo in poskrbimo, da “hranila prispejo v celice”.
