V ponedeljek, 15.,3.,2021, je bila s strani mladoletnih otrok, preko njihovih skrbnikov, vložena pobuda za presojo ustavnosti Odloka vlade RS, kjer začasno določa obvezno uporabo zaščitne maske na javnih krajih oziroma prostorih in je med drugim obvezna za učence od 6. razreda OŠ do 4. letnika SŠ, ves čas pouka. Ustavna presoja vključuje tudi moratorij na izvajanje sklepa: sodniki naj torej ustavijo sklep, potem pa presojajo o ustavnosti sklepa za nošenje mask.
Po mnenju pobudnikov izpodbijane določbe Odloka grobo posegajo v njihove pravice in nasprotujejo določbam 2. (pravna država), 14. (enakost pred zakonom), 18. (prepoved mučenja), 22. (enako varstvo pravic) 34. (osebno dostojanstvo), 35. (nedotakljivost telesne in duševne integritete), 39. (svobodo izražanja) in 56. (pravice otrok) člena Ustave Republike Slovenije, predstavljajo tudi grobo kršitev določb Evropske konvencije o človekovih in Konvencije o otrokovih pravicah.
Pobudniki ocenjujejo, da je zapoved nošenja mask arbitraren ukrep, ki ne temelji na kakršnikoli strokovnih podlagah, zato ni mogoče preveriti ne potrebnosti oziroma nujnosti ukrepa, ne njegove primernosti in učinkovitosti za doseganje zasledovanih ciljev. Omenjeno velja še posebej zato, ker se otroci v šoli nahajajo pretežno v t.i. družabnih mehurčkih, to je v zaključenem krogu ljudi in se družijo le v zaprtih skupinah, kar je še do nedavnega zadostovalo za izjemo od obveznega nošenja mask.
Sama obveznost nošenja mask v šolah sicer nima prav nobenega dokazanega učinka na širjenje oziroma obvladovanje epidemije. V času, ko so bile šole povsem zaprte in so se vsi otroci šolali na daljavo, je bilo namreč zabeleženih daleč največ okužb. To seveda pomeni, da otroci ne v času, ko so lahko obiskovali šolo brez mask, in ne v času, ko pouka sploh ni bilo, niso bistveno prispevali k širjenju okužb.
Na podlagi študij gripe in gripi podobnih bolezni je bilo dokazano, da maske sicer lahko omejijo širjenja virusa s strani okužene osebe v okolje, to pa pomeni, da imajo učinek le, če in ko jih nosijo oboleli. To potrjuje tudi Priporočilo o uporabi mask v kontekstu bolezni COVID-19 Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je jasno zapisano, da ne obstaja prav nikakršen dokaz, da bi nošenje mask s strani zdravih oseb kakorkoli vplivalo na preprečitev infekcije z respiratornimi virusi, vključno s COVID-19.
Pobudniki utemeljujejo, kar stroka ne želi slišati – dolgotrajno vsakodnevno nošenje maske ima namreč številne negativne posledice, ki se odražajo na telesnem in duševnem zdravju, pomenijo pa tudi resno oviro pri socialnih stikih. Posledice so in bodo še posebej izrazite pri otrocih, saj gre za osebe, ki se šele razvijajo. Izsledki raziskave izvedene v letu 2005, v času, ko je bilo moč opraviti še raziskavo povsem neobremenjeno s COVID-19, objavljene v članku Effects of wearing N95 and surgical facemasks on heart rate, thermal stress and subjective sensations, International Archives of Occupational and Environmental Health (2005) 78: str. 501-509 kažejo, da je nošenje (katerekoli od preizkušenih) mask znatno poveča srčni utrip, spremeni mikroklimo na obrazu (temperaturo, vlažnost) ter močno poveča subjektivne občutke nelagodja oseb, ki nosijo masko.
To pa je potrdila tudi nemška raziskava na univerzi Witten / Herdecke, kjer je bil vzpostavljen register, kamor so lahko starši, zdravniki in pedagogi vnašali svoja opažanja, povezana z dalj časa trajajočim nošenjem maske. Do 26. 10. 2020 je register uporabilo 20.353 oseb, vneseni pa so bili podatki o skupno 25.930 otrocih. O težavah in posledicah nošenja maske je poročalo 68 % staršev in sicer je zaradi posledic dolgotrajnega nošenja mask prihajalo do hujšega draženja kože (60 %), glavobolov (53 %), težav s koncentracijo (50 %), nezadovoljstvo (49 %), nepripravljenost za šolanje (44 %), slabo počutje (42 %), težave pri učenju (38 %) ) in zaspanost ali utrujenost (37 %).
Pobudniki z utemeljenimi strokovnimi argumenti poudarjajo, da tako strogi ukrepi, ki so jih deležni, niso sorazmerni z dejansko nevarnostjo bolezni, ki se po nevarnosti in smrtnosti niti približno ne more primerjati z drugimi boleznimi po ZNB, in upajo, da se Slovenija še vedno lahko ponaša z zvenečim nazivom pravna država!
Mladi pobudniki dodajajo, naj nam bo sodniški vrh za vzgled in v ponos!
Starši otrok v omenjenih starostnih skupinah smo vprašanja, ki se nanašajo na varnost dolgotrajne uporabe mask, naslovili na NIJZ, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Odgovora zaenkrat še nismo dobili. Prav tako smo z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije, da imajo maske škodljive učinke in da so ti učinki premalo raziskani, seznanili Združenje pediatrov Slovenije. Tudi slednji se do naših ugotovitev še niso opredelili.