… čeprav povezava še ni dobro pojasnjena. Zdaj pa so raziskovalci s Finske našli dokaze, da kronični prenatalni (predporodni) stres vpliva tudi na črevesno mikrofloro nerojenega otroka.
Pri raziskavi so raziskovalci preučili podatke ‘FinnBrain Birth Cohort Study’, raziskovalnega projekta, ki vključuje informacije o več kot 4000 družinah od rojstva do odraslosti otrok. Skupno so analizirali podatke 398 žensk in njihovih otrok. Prenatalni stres so merili trikrat v obdobju nosečnosti s priznanimi, dobro uveljavljenimi vprašalniki. Izmerili so tudi koncentracijo kortizola v ženskem lasu iz 5-centimetrskega segmenta las v 24. tednu gestacije in tako zajeli zgodnje in srednje obdobje nosečnosti. Te podatke so nato primerjali s fekalnimi vzorci, ki so jih analizirali pri otrocih, starih 2,5 meseca.
Raziskovalci so ugotovili, da je kronični prenatalni stres in povečana koncentracija kortizola v laseh povezana s spremembami bakterijske sestave črevesja otrok. V skladu s prejšnjimi raziskavami so ugotovili, da je prenatalni stres povezan s povečano ravnjo nekaterih bakterij v črevesju.
“Odkrili smo, da je materina kronična prenatalna psihična stiska povezana s povečanim številom rodov proteobakterij pri dojenčkih. Poleg tega je bilo to povezano tudi z zmanjšanim številom rodov Akkermansia bakterij, ki naj bi spodbujala zdravo prebavo pri odraslih,” pravi Anna Aatsinki, ena od avtoric študije.
Čeprav raziskava dokazuje povezavo med prenatalnim stresom in dojenčkovimi črevesnimi bakterijami, znanstveniki poudarjajo, da še vedno ne morejo pojasniti razmerja med vzroki in posledicami. Zato so potrebne nadaljnje raziskave, ki bi ugotovile, kako te spremembe vplivajo na poznejše zdravje otrok.
PREBERITE TUDI: 6 mitov o vadbi v nosečnosti
