Iskanje zaposlitve ni opravilo, na katerega bi nas v času šolanja pripravili. Soočeni smo s poplavo nasvetov, prepričanj in »pravil«, ki veljajo oz. naj bi veljala na trgu dela. Trg dela si zato večinoma predstavljamo kot izmenjavo med ponudbo in povpraševanjem. Z delom si zaposleni služimo denar in če nas doleti brezposelnost, je težko razmišljati še o čem drugem kot o problemih, ki so se zgrnili nad nas.
O trgu dela imajo mnenje vsi, a le redki se z njim ukvarjajo profesionalno. Komu boste zaupali? Nam, profesionalcem, ki imamo leta izkušenj in dokazane uspehe, ali amaterjem, ki mislijo, da vse vedo?
Spomnimo se:
- O vaši zaposlitvi odloča delodajalec! Ta se bo zanjo odločil le v primeru, če mu boste jasno izpostavili njegove koristi. Ne zanimajo ga vaše lastnosti in znanja, ampak koristi, ki jih bo imel od vas. Torej mu povejte, kaj boste zanj storili, in ne, kaj ste.
- Svojo energijo morate usmeriti tja, kjer lahko dosežete uspeh.
- Nihče vam ne bo dal zaposlitve iz usmiljenja.
- Iskanje zaposlitve je proces, ki lahko − posebno v kriznih časih − traja kar nekaj časa.
- Pomembna je le vaša brezposelnost. Pozabite na težave drugih iskalcev in »nesrečne zgodbe«, na katere lahko naletite. Ne morete rešiti sveta in problemov vseh drugih, lahko pa se osredotočite na to, da pomagate sebi!
Vsak iskalec dela želi najti zaposlitev čim prej. Zato smo vsi nagnjeni k temu, da bi iskali bližnjice. Skoraj nihče ni dobro usposobljen za iskanje zaposlitve in iskanje bližnjic brez temeljite priprave se vam lahko kruto maščuje.
Psihologija iskanja dela
Iskanje zaposlitve je stresno opravilo z visoko dinamiko. Nekaj časa je lahko aktivnosti in dogajanja ogromno, najdete precej prostih del, dogovorite se za razgovore … A nenadoma pride obdobje »mirovanja« in »zastoja«, ko se vam zdi, da ne morete spremeniti nič in vas nihče noče sprejeti na razgovor.
Posebno stresne so situacije, ko pridete »čisto blizu« − zavrnjeni ste v zadnjem krogu izbora ali pa ste se prijavili na oglas, od katerega si veliko obetate, a ne prejmete niti odgovora. Tudi vaši bližnji in prijatelji vas lahko demotivirajo. Tu bo vaša osebna trdnost na največji preizkušnji. Vztrajajte! Če želite rešiti svoj problem, morate. Prijatelji, ki vam pripovedujejo žalostne zgodbice o nezgodah drugih iskalcev, vam škodujejo. To jim čim prej vljudno povejte: da ste se odločili rešiti svoj problem, da cenite njihovo mnenje, a da ste se odločili, da ga ne upoštevate.
Stran od negativcev!
Ljudje radi delimo nasvete in radi imamo prav. Če imate prijatelja, ki vam vztrajno dopoveduje, da vam ne more uspeti, to ni vaš prijatelj! Pravi prijatelj bi vam iskreno privoščil uspeh in vas pri tem podpiral ter vam pomagal!
V pomoč naj vam bo še nekaj kratkih nasvetov:
Obdržite optimizem in ne odnehajte!
Vsi uspešni ljudje, ki so dosegli svoje cilje, so bili neštetokrat zavrnjeni. Ustanovitelj Starbucksa je prejel več kot 200 zavrnitev, preden je našel investitorja za prvo kavarno. Skoraj vsakdo, ki je nekaj dosegel, je moral prehoditi trnovo pot. Si res želite delo? Pot je res težka, a nič resnično dobrega se ne zgodi brez truda!
Ne jemljite zavrnitev osebno
Kontaktirali boste z veliko delodajalci. In da, doživljali boste zavrnitve. Vse, kar se vam zgodi, presojate s kritične distance. Zapomnite si, ne zavračajo vas kot osebe, ampak ponudbo, ki ste jo posredovali.
Poiščite si družbo
Če imate ob sebi vsaj eno osebo, ki vam lahko pomaga in razmišlja podobno kot vi, vam bo mnogo lažje; pa tudi ta druga oseba bo cenila vašo podporo in pomoč. Če dolgo ne dobite dela, delujte v društvih, klubih, izobražujte se, udeležujte se srečanj … Tudi prostovoljno delo, s katerim koristite ljudem okoli sebe, vam ohranja delovne navade in vas postavlja višje v očeh delodajalca.
Gorazd Prah za Mojedelo.com
