Ljubljana, 9. maj 2013 – Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) letošnjo obeležitev posvečamo starejšim, zato je geslo »Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta«. Redna, ustrezna in varna telesna dejavnost pri starejših je izjemnega pomena, zato starejšim od 65 let priporočamo vsaj pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti vsak dan. Spodbudno je, da podatki naše zadnje raziskave iz leta 2012 kažejo, da je zmerno intenzivno telesno dejavnih vsaj štiri dni na teden dobre tri četrtine starejših od 65 let, njihova najbolj priljubljena oblika telesne dejavnosti je hoja.
Pri starejših je redna in ustrezna telesna dejavnost izjemnega pomena. Zaradi fizioloških procesov s staranjem pride do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. »Zaradi tega lahko pride do omejitev pri vsakodnevnih opravilih, kot je vstajanje s stola, dvigovanje stvari ali hoja po stopnicah, poveča se nevarnost padcev in poškodb, zmanjša se kakovost življenja. Z redno in ustrezno telesno dejavnostjo se degenerativni procesi lahko do določene mere upočasnijo, posameznik pa dlje časa ohrani dobro telesno pripravljenost, funkcionalni status ter s tem tudi samostojnost in boljšo kakovost življenja,« je opozorila Tjaša Knific z IVZ.
Slovenski starejši prebivalci bolj telesno dejavni od mlajših starostnih skupin
Preliminarni podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je lani izvedel na IVZ v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kažejo, da so starejši od 65 let v mnogih pogledih bolj telesno dejavni kot mlajše starostne skupine. Zmerno intenzivno telesno dejavnih večino dni v tednu (vsaj štiri dni) je več kot tri četrtine (77,3 %) starejših od 65 let. Med njimi jih je 70,3%, ki to dejavnost običajno izvajajo več kot 30 minut na dan. Glede na mlajše starostne skupine so starejši od 65 let najpogosteje zmerno intenzivno telesno dejavni. Delež je višji pri hoji, saj velika večina (87,8 %) starejših hodi večino dni v tednu, skoraj tri četrtine (72,2 %) od njih vsakokrat več kot pol ure.
Starejši naj bodo telesno aktivno čim več dni na teden
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča starejšim od 65 let, da naj bodo telesno aktivni čim več dni v tednu, vsaj zmerno intenzivno pa naj bodo telesno dejavni skupno najmanj 150 minut na teden. »Zmerno intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se nekoliko zadihamo, poviša se srčni utrip, ogrejemo se, vendar se še lahko pogovarjamo. Katere aktivnosti so zmerno intenzivne, je odvisno telesne pripravljenosti, starosti ipd. Običajno je to hitra hoja, počasen tek, kolesarjenje, ples, plavanje in podobno,« je svetovala Tjaša Knific z IVZ in nadaljevala: »Posamezna enota telesne dejavnosti naj traja vsaj 10 minut v enem kosu, idealno pa je, če na dan zberemo vsaj 30 minut. Enakovredno 150-im minutam zmerno intenzivne telesne dejavnosti je 75 minut intenzivne telesne dejavnosti skupno v enem tednu. Zelo intenziven je lahko tek, hitro kolesarjenje, nekateri športi z žogo, aerobika in podobno. Pri zelo intenzivni telesni dejavnosti se ne moremo več pogovarjati, srčni utrip in dihanje sta še bolj pospešena, ob tem pa se tudi spotimo. Vaje za krepitev večjih mišičnih skupin se naj izvajajo vsaj dvakrat tedensko. Starejši, ki že imajo težave z gibljivostjo, naj dodatno izvajajo vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev vsaj trikrat tedensko«. Če izvajanje priporočenih količin telesne dejavnosti zaradi zdravstvenih težav ni možno, naj bo takšna oseba telesno dejavna le toliko, kolikor to dopušča zdravstveno stanje in posameznikova zmožnost.
Koristi telesne dejavnosti za zdravje za vse generacije
Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem počutju. »Zmanjša se ogroženost za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, visokega krvnega tlaka in osteoporoze, zmanjša tveganje za možgansko kap; znižuje krvni tlak pri tistih, ki že imajo povišanega, obvladuje prekomerno telesno težo in debelost, zveča telesno pripravljenost, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov, zmanjša stres, tesnobo, depresijo in osamljenost, izboljša kvaliteto življenja,« je naštela asist. Janet Djomba z IVZ. Čeprav je v današnjem hitrem načinu življenja včasih težko najti čas za redno gibanje, je koristno vedeti, da ni samo rekreativna vadba tista, ki koristi našemu zdravju, ampak lahko telesno dejavnost vključimo tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so pot službo ali po opravkih. »Za poti od 3 do 5 km s kolesom potrebujemo le 10 do 20 minut. Zato na IVZ svetujemo, da vsi skupaj izkoristimo te možnosti, saj lahko npr. vožnjo z dvigalom hojo nadomestimo s hojo po stopnicah mesto, ali pa med gledanjem televizije vadimo na sobnem kolesu, steperju ali ostalih trenažerjih,« priporoča asist. Janet Djomba z IVZ.
Redna telesna dejavnost ni pomembna samo v zrelih letih, ampak tudi za mlajše, saj se gibalne navade oblikujejo že zelo zgodaj v otroštvu, zato je v tem obdobju potrebno spodbujanje telesne dejavnosti. Pri tem so ključni starši, ki lahko otrokom dajejo dober zgled, pomembno vlogo pa imajo tudi stari starši, saj običajno z vnučki preživijo precej časa. »Dedkom in babicam priporočamo tekanje z vnučki, igranje z žogo, pohajati z njimi po parku ali bližnjem hribu. Gibanje bo koristilo vsem, hkrati pa se bo še krepila že tako močna vez med starimi starši in vnuki,« je povedala asist. Janet Djomba z IVZ in opozorila, da še nikoli ni toliko otrok in mladostnikov preživelo tako veliko časa za računalnikom in televizorjem, posledice nezadostne telesne dejavnosti pa se kažejo v obliki prekomerne teže in debelosti. Po zadnjih podatkih je bilo med petletnimi otroki več kot četrtina dečkov in deklic s prekomerno telesno težo. Vse naštete bolezni se v veliki meri lahko prepreči z redno telesno dejavnostjo. Vendar pa športna vzgoja v šolah ni dovolj, zato je nujno potrebno, da so mladostniki telesno dejavni tudi izven šole. Otroci in mladostniki za svoj optimalni razvoj in ohranjanje zdravja potrebujejo eno uro (60 minut) vsaj zmerne dejavnosti dnevno.
Previdnostni ukrepi za varno izvajanje telesne dejavnosti
Redno telesno dejavni in tisti, ki z aktivnim življenjem šele začenjajo, naj poskrbijo, da bo telesna dejavnost varna, primerna, zabavna in sproščujoča. Še posebej je to pomembno za starejše, zlasti če so že prisotne zdravstvene težave. Zato je smiselno upoštevati nekaj previdnostnih ukrepov:
- Moški, starejši od 40 let, in ženske, starejše od 50 let, ki se (že dolgo) niso ukvarjali z intenzivnejšo vadbo, naj se prej posvetujejo z zdravnikom.
- Začetniki in tisti, ki so že dlje časa nedejavni, naj napredujejo počasno in postopno.
- Vaditi je potrebno le, ko je dobro počutje (ne npr. ob povišani temperaturi, preutrujenosti itd.).
- Z vadbo (zlasti intenzivnejšo) naj se ne začne prej kot vsaj uro in pol po večjih obrokih.
- Izbere naj se ustrezna obleka in obutev glede na dejavnost in vremenske pogoje.
- Oblačila naj “dihajo” in naj ne dražijo kože, obutev naj bo udobna za stopala in varna za gležnje.
- Vadba naj se prilagodi vremenskim razmeram – izogibati se je treba vadbi v premrzlem, prevročem in prevlažnem okolju ter na prostem ob obilnih padavinah.
- Upoštevati je potrebno osebne omejitve in izbrati individualno ustrezno vadbo.
- Pred, (po potrebi) med in po vadbi naj se zaužije zadostne količine tekočine, najbolje brezalkoholno, negazirano in brez kofeina.
- Pred vadbo se je potrebno ogreti, po končani vadbi pa ohladiti in raztezati.
- Dihanje med vadbo naj bo enakomerno skozi nos, diha naj se ne zadržuje, ob večjem naporu je potrebno vedno izdihniti (npr. ob dvigu uteži).
- (Samo)ocenjuje naj se intenzivnost telesne vadbe in tako prepozna opozorilne znake pretirane vadbe.
- Spremlja naj se srčno frekvenco (lahko tudi z merilci srčnega utripa) ter svoje počutje, občutek napora in zmožnosti pogovarjanja med vadbo.
- Pozornost je potrebno usmeriti tudi na pravilen položaj telesa.
- Vadba naj ne obremenjuje sklepov. Če se pojavi bolečina v sklepih, prsnem košu, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo težave, kot so vrtoglavica, slabost, motnje srčnega ritma, težko dihanje, izjemna izmučenost in utrujenost, naj se vadba takoj prekine.
- V primeru dvoma ali morebitnih vprašanj je potreben posvet s strokovnim osebjem (zdravnikom, fizioterapevtom, medicinsko sestro, vaditeljem, izvajalcem zdravstvenovzgojnih delavnic).
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
Dodatne informacije:
Odnosi z javnostmi IVZ RS
Mitja Vrdelja: mitja.vrdelja@ivz-rs.si
Telefon: 01 2441 572
Vir naslovne fotografije: brucemctague.com
