Večinoma omenjajo omejen nabor poklicev, med katerimi se pogosto znajdejo vojaški in drugi 'uniformirani poklici', taksisti, novinarji, izvršni menedžerji, piarovci in organizatorji dogodkov; a tudi pilotom in kontrolorjem letenja stres gotovo ni tuj. Težava z lestvicami je, da je na vrhu malo mest; stres pa je prisoten na prav vseh delovnih mestih, zato se ob lestvicah vedno lomijo mnenja, kdo si zasluži biti na vrhu.
Spletno najbolj citirana lestvica zadnjega leta je tista, ki so jo objavili na ameriškem portalu CareerCast.com; posebej odmevna je bila zato, ker so si drznili objaviti tudi lestvico najmanj stresnih poklicev; seveda so bili zaradi tega deležni tudi plazu kritik, ko so se na njej znašli tudi določeni zdravstveni poklici, univerzitetni profesorji, frizerji, šivilje, multimedijski umetniki, knjižničarji in industrijski delavci.
Tudi po tem, ko je CareerCast razkril metodologijo svoje raziskave, se kritike zdijo upravičene. Upoštevali so kar 11 dejavnikov stresa, ki pa so jih ovrednotili z različnim številom maksimanih točk; kako so se odločili o maksimalnem številu točk za posamezen dejavnik, niso pojasnili.
|
|
|
15 |
Doživljanje stresa je odvisno od posameznika
Poleg ostalih metodoloških pripomb velja omeniti še dejstvo, da stresa ne doživljamo vsi enako: potovanja za nekoga predstavljajo velik stres, za drugega manjšega. Prav tako vsako delovno mesto znotraj kategorije podobnih ni enako stresno. Na primeru policista lahko potrdimo, da ni enako delati v nevarnem mestnem predelu, kot nadzorovati promet na deželi. Druga raziskava je npr. potrdila, da pri mnogih policistih večji stres od nevarnosti in fizičnih naporov predstavlja administrativno delo!
Stres torej občutimo pri vsakem delu, ne glede na uvrstitev našega dela na lestvice. Odvisen je predvsem od našega dojemanja stresa. Vodilni svetovni strokovnjaki za stres opozarjajo, da je ločnica med 'normalnim' in škodljivim stresom v percepciji posameznika o nadzoru nad situacijo; povedano drugače to pomeni, da nam sicer stresne situacije ne predstavljajo večjih težav, če imamo občutek, da obvladujemo položaj. Opolnomočenost posameznika, da se spopade z delovnimi pritiski, postaja torej ključni faktor pri obvladovanju stresa.
Dokazano je tudi, da imajo posamezniki več kardiovaskularnih težav, če pri svojem delu doživljajo kombinacijo visokih zahtev in nizke stopnje obvladovanja situacije.
Večina zaposlenih v visoko stresnih poklicih ne občuti stresa ob visokih zahtevah, ampak takrat, ko se ob zahtevah počutijo nemočne!
Sodobne raziskave psihologov kažejo, da je delo najbolj pogost vzrok stresa; delovne obremenitve naj bi bile odgovorne za skoraj polovico vseh stresnih situacij. Če k temu prištejemo še 6% stresa zaradi pomanjkanja zaposlitvene varnosti in 20% stresa zaradi usklajevanja delovnega in zasebnega življenja, lahko vidimo, da je stres v ¾ primerov tako ali drugače povezan z delom. Morda ne moremo ubežati vzrokom in izpostavljenosti stresu, gotovo pa lahko storimo kaj, da se bomo sami in naši zaposleni lažje spopadali z njim.
Stres je v ¾ primerih povezan z delom, prav tako so znani njegovi škodljivi dolgoročni učinki na zdravje ljudi; zato je izjemno smiselno, da delodajalci njegovo obvladovanje vključijo v aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu.
Kdaj stres sploh postane problem?
Po mnenju psihologov je popolnoma normalno, če pri svojem delu, učenju in življenju nasploh občutimo stres. Pravzaprav stres občutimo že pri vsakdanjih opravilih, kot je manjša nesreča, vsakodnevni poslovni neuspehi, lovljenje roka, občasna družinska nesoglasja … Tak stres, imenovan akutni stres, sam po sebi še ni problematičen; celo pomaga nam pri občutku zbranosti, iskanju rešitev in vztrajnosti.
Kadar akutni stres traja predolgo ali se stresne situacije pojavljajo prepogosto, govorimo o epizodičnem akutnem stresu, ki pa že ima dolgoročne posledice na zdravje ljudi. V blažjih oblikah lahko povzroča glavobole, čustvene težave, mišične napetosti in bolečine, prebavne motnje. Ljudje, ki so mu izpostavljeni dolgoročno, se pogosto ne zmorejo več organizirati, postajajo razdražljivi, trpi lahko njihovo delo in/ali odnosi, začnejo pa se tudi simptomi dolgotrajne razdraženosti in pretirane skrbi: tesnoba, migrene, visok pritisk, kardiovaskularne težave. Stres v tej fazi je običajno potrebno že zdraviti, pa tudi v tem primeru je lahko to dolgotrajno, saj lahko omenjene težave že postajajo del osebnosti posameznika.
V primeru kroničnega stresa pa govorimo o situacijah, ki se za posameznika zdijo brezizhodne. Stalno življenje v stresni situaciji pomeni spremembo osebnosti, prav to pa je tudi največja težava tega tipa stresa: vsi opazimo kronični stres, ker predstavlja nekaj novega. Le-tega pa se lahko navadimo in postane del našega vsakdana. Tak stres je ubijalec, saj povzroča nasilje, samomore, srčne napade in kapi; povezava z rakom pa še ni dokočno dokazana.
Nauk
-
Delitev delovnih mest na stresna in ne-stresna je napačna! Stres se pojavlja pri vsakem delu in posamezniku in predstavlja veliko zdravstveno tveganje, zato je nujna njegova vključitev v aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu.
-
Identificirajte resnične stresorje pri posameznikih v vašem podjetju, ne omejite se le na podjetje kot celoto ali na posamezna delovna mesta.
-
Poiščite delovna mesta in posameznike s kombinacijo visokih nivojev stresa in nizko stopnjo obvladovanja stresnih situacij – tako boste lahko poiskali tiste zaposlene, ki bi jim pomoč pri obvladovanju stresa najbolj koristila.
-
Prilagodite stress-management posamezniku, vključite ga v načrtovanje, izvedbo in ocenjevanje aktivnosti.
- Planirajte dolgoročne aktivnosti in jih dolgoročno spremljajte. Vztrajajte, saj je stres tesno povezan z osebnostjo posameznika in je učenje njegovega obvladovanja dolgotrajen in naporen proces.
Viri in literatura:
-
The most Stressful Jobs of 2014, Careercast.com, dostopno na: http://www.careercast.com/jobs-rated/most-stressful-jobs-2014 [dostop 15.2.2014]
-
The least Stressul Jobs of 2014, Careercast.com, dostopno na: http://www.careercast.com/jobs-rated/least-stressful-jobs-2014 [dostop 15.2.2014]
-
Jobs Related Most and Least Stressful of 2014 Methodology, Careercast.com, dostopno na http://www.careercast.com/jobs-rated/jobs-rated-most-and-least-stressful-methodology [dostop 16.2.2014]
-
Workplace Stress, AIS, dostopno na: http://www.stress.org/workplace-stress/, [dostop 15.2.2014]
-
L. H. Miller, A. Dell Smith, The Stress Solution, dostopno na American Psychological Association
