V seriji člankov razkrivamo resnico o umetnih sladilih, katera so dobra in katera škodljiva ter katere uporabljati in katerih se izogibati. Serijo pričenjamo s po našem mnenju najslabšim od vseh, asparatamom oz. E 951.

Aspartam je ime za umetno sladilo, ki se pogosto uporablja za slajenje pijač in ostalih napitkov ter živil (jogurti, žvečilni, bonboni, pudingi, mueslji, vitamini itd.). Prodaja se pod različnimi zaščitenimi imeni, kot so Equal, NutraSweet, Canderel, Spoonful itd. Leta 1965 ga je po naključju odkril James M. Schlatter, kemik družbe G.D Searle & Company, ko je iskal zdravilo proti čiru na želodcu. Ko je ustvaril aspartam iz aspartanske kisline in fenilalanina, je okusil njegov sladek okus.

Sestava in lastnosti

Aspartam je sintetična spojina dveh izoliranih amino kislin, fenilalanina in aspartanske kisline, kemično povezano z metanolom (lesni alkohol). Njegovo kemično ime je N-L-aaspartyl-L-phenylalanine-l-methyl ester (APM). Ima kalorično vrednost 4 kcal/g, vendar je 180-krat slajši od sladkorja in se ga zato uporablja v zelo majhnih količinah, saj je njegov doprinos k skupni kalorični vrednosti živila zato zanemarljiv. Občutljiv je na segrevanje, ker razpade in izgubi večji del svoje sladkosti, zato se ga uporablja predvsem v hladnih živilih. Prav tako je občutljiv na izdelke, ki imajo visoko pH vrednost. Pri sobni temperaturi je najbolj obstojen pri pH 4,3, kjer je njegova razpolovna doba skoraj 300 dni.

Samo v ZDA je dodan že več kot 6000 izdelkom. Uporabniki poročajo, da okus aspartama ni povsem enak okusu sladkorja, poleg tega pa okus sladkosti ostane v ustih dalj časa. Za razliko od ostalih umetnih sladil, ki vplivajo na izločanje inzulina (saharin, ciklamat …), aspartam nima tega učinka.

Aspartam je sestavljen iz 40 % aspartanske kisline, 50 % fenilalanina ter 10 % metanola in pri presnovi razpade na naštete kemikalije, pri nadaljnji presnovi pa tudi na formaldehid in mravljinčno kislino:

  • asparaginska kislina: sodi med kemikalije, ki v večjih količinah deluje kot eksotokskin in tako povzroča nevrološke poškodbe. Veliko študij na živalih je pokazalo poškodbe na določenih delih možganov in posledično razvoj kroničnih bolezni (mnenja znanstvenikov glede vprašanja, ali ima aspartanska kislina enak učinek tudi na ljudi, so deljena). Po uživanju aspartanske kisline v aspartamu lahko pride do resnih kroničnih nevroloških motenj in drugih akutnih simptomov (glavoboli, migrene, nespečnost, trebušne bolečine, težave s spanjem, napadi tesnobe, depresije in astma), ena od najpogostejših težav pa je zmanjšanje sposobnosti pomnjenja.
  • fenilalanin: aminokislina, ki je v možganih normalno prisotna. Bolniki s prirojeno genetsko motnjo fenilketonurijo ne morejo normalno presnavljati fenilalanina, zato pride pri uživanju aspartama do povečane koncentracije fenilalanina v možganih, kar lahko v skrajnih primerih privede tudi do smrti (zaradi tega morajo izdelki, ki vsebujejo aspartam, nositi opozorilo, da je izdelek vir fenilalanina). Do previsoke koncentracije fenilalanina v možganih pa lahko pride tudi pri zdravih ljudeh, zlasti v kombinaciji aspartama z ogljikovimi hidrati, kar lahko privede do zmanjšanja nevrotransmiterja serotonina, to pa povzroči čustvene motnje in depresijo. Fenilalanin razpade na diketopiperazin, agent, ki povzroča možganski tumor, kar so pokazale laboratorijske raziskave na podganah. Šest mesecev po tem, ko je aspartam dodan v gazirane pijače, ga 25 % razpade v diketopiperazin.
  • metanol: sprošča se iz aspartama, ko se ta segreje na 30 stopinj Celzija ali več. Zaradi tega aspartama ni priporočljivo toplotno obdelovati. Lahko pa pride do izločanja metanola pri nepravilnem skladiščenju, kar je zlasti pogosto v poletnih mesecih. Metanol je smrtonosen strup, ki se zelo počasi izloča iz organizma in povzroča celo vrsto dolgotrajnih zdravstvenih težav. V telesu se hitro absorbira in razpade na mravljinčno kislino in formaldehid, ki je prav tako smrtonosen živčni strup. V kombinaciji z aspartansko kislino pa se toksični učinek formaldehida še poveča. Metanol je specifično toksičen do optičnih živcev in je znano, da povzroča slepoto.

Vplivi na zdravje

Aspartam je povzročitelj več kot 75 % negativnih reakcij, ki so bile v obdobju med letoma 1981 in 1995 prijavljene na FDA. Zabeleženih je 92 stranskih učinkov, ki so jih prijavili zdravniki in uporabniki, najpogostejši med njimi pa so: glavobol, migrena, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, nespečnost, težave z vidom in sluhom, težave z dihanjem, piskanje v ušesih, utrujenost, povečanje telesne teže, krči v mišicah, oteženo pomnjenje in razne čustvene motnje (depresija, razdražljivost, napadi panike …)

Prav tako pa naj bi uživanje aspartama lahko spodbudilo ali poslabšalo kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonovo in Alzeimerjevo bolezen in duševno zaostalost. Aspartama ne smejo uživati nosečnice, saj lahko povzroči razne deformacije pri plodu. American Airforce piloti so dobili navodila, naj ne pijejo lahkih gaziranih pijač, ker zaradi vsebnosti aspartama vplivajo na njihovo sposobnost letenja.

Politične igre

Dovoljenje za uporabo aspartama v prehrani je ameriška FDA (Food and Drug Administration) odobrila že julija 1974, vendar je zaradi različnih utemeljenih pritožb uporabo aspartama dala na čakanje že decembra istega leta. Takratni direktor FDA Jere E. Goyan, ki je nasprotoval uporabi aspartama, je bil odpuščen s položaja isti dan, kot je Ronald Reagan postal predsednik Združenih držav Amerike (leta 1981). Na mesto direktorja FDA je bil imenovan dr. Arthur Hull Hayes, ki je uporabo aspartama odobril leto kasneje za uporabo v suhih izdelkih, leta 1983 pa je bila uporaba aspartama odobrena še v gaziranih pijačah. Leta 1996 je FDA odobrila uporabo aspartama v vseh prehrambenih izdelkih (tudi tistih, ki se segrevajo na preko 30 stopinj).

Zagovornik Reaganove politike je bil tudi Donald Rumsfeld, ki je bil predsednik in kasneje CEO družbe G.D  Searle & Company (od leta 1977 do 1985). Leta 1983 so dr. Arthurja Hulla Hayesa odpustili s položaja direktorja FDA zaradi prejemanja daril, nakar se je zaposlil v podjetju, ki je zadolženo za odnose z javnostmi za družbo G.D  Searle & Company kot »senior medical advisor«. Leta 1985 družba Monsanto kupi družbo G.D  Searle & Company, pri čemer Donald Rumsfeld prejme 12 mio USD odpravnine.  Družba se kasneje razdeli na dve hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals ter NutraSweet Company.

Leta 2004 je bil posnet tudi dokumentarni film Sweet Misery: A poisoned World (http://www.imdb.com/title/tt0454639/), ki govori o zdravstveni grožnji, ki jo povzroča aspartam, ter o tem, kako je FDA odobrila uporabo aspartama.

Spodaj pa si oglejte kratek dokumentarni posnetek (10 min), ki je bil posnet za lokalno TV Fox 5.

Zaradi vseh negativnih lastnosti je aspartam v zadnjih letih izgubil velik del tržnega deleža v korist umetnemu sladilu sukraloza (ki bo predmet enega izmed prihodnjih člankov). Mnenja znanstvenikov in različnih raziskav glede škodljivosti aspartama so deljena, upoštevajoč vsa dejstva in izsledke raziskav pa je naše priporočilo, da zelo zmanjšate ali celo ukinete uživanje izdelkov, ki ga vsebujejo.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

22 KOMENTARJI

  7. zelo zanimiv članek!glede na to da študiram ravno živilstvo sem ga prebrala še z večjim zanimanjem!še več takih člankov 🙂 je bolj prijeten kot predavanje

  10. Jaz priznam, da sem leta uporabljala um. sladila zaradi dodatnih kalorij (sem že tako preveč čokoladosneda 😉 in rada dobro jem, kar se tudi hitro pozna), zdaj pa sem tudi ta ukinila in jem/pijem vse nesladkano – in je kar težko verjeti, kako hitro se navadiš. Izjema so seveda čokoladne zadeve. 😀

  14. Zal je v majhnih količinah dodan v marsikaterem izdelku, pogosto celo nima te oznake na embalaži, kar je hudo zavajanje potrošnikov.

  21. razlike med rjavim in belim, torej navadnim, sladkorjem praktično ni, le kakih 10% manj je prečiščen. aspartam pa se najde tudi v lekadolu in celo jogurtuh…

  22. Tale članek je dobesedno razsvetljenje. Saj sem vedela, da aspartam ni posebno dober, ampak sem ga imela tam tam s sladkorjem, ki tudi ni dober, da pa je tako škodljiv … sem šla vse pregledat kar imam doma z umetnimi sladili, in gre vse v koš. Čaja si tako ne sladkam z ničemer, edino kavo sem si z umetnimi sladili, bomo še tam ukinili. Madoniš, s čim vse nas pitajo. o.O

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj