|
|
Ženske imajo lahko po rojstvu otroka težave pri ponovnem vstopu na trg dela. Zgodi se, da se vrnejo v službo, nadaljevati pa morajo na nižji ravni, kot pa so jo zapustile. Kako naj se ubranijo tem trendom? Zakaj še vedno zaslužijo manj kot moški? Najbrž nisem edina, ki se ubada z naslednjim vprašanjem: "Ker sem noseča in bom v septembru rodila, me zanima, kakšne so moje pravice po poteku porodniškega dopusta. Se lahko normalno vrnem na delo ne glede na to, da nimam nobene pogodbe?" Na eni strani je danes v ospredju konkurenca v poslovnem svetu, na drugi strani pa družina in njena vloga v današnji vse bolj spreminjajoči se družbi. Prisotna je sicer vedno večja potreba po zaposlovanju žensk in seveda s tem tudi mater. Zato se le-te rade odločijo za poklic, kar jim daje neodvisnost, s čimer se oddaljujejo od svoje prvotne vloge matere. Tukaj pa prihaja do problema, kako uskladiti prvotno vlogo z novo. Vodstvo podjetjaVodstvo podjetja ima le redko posluh za žensko vprašanje. Menedžer se je prisiljen soočiti s konkurenco, posledično minimalizirati število zaposlenih in s tem zmanjšati stroške poslovanja. V podjetništvu so tako zaposleni ambiciozni, sposobni in agresivni ljudje, ki se ne ukvarjajo s socialnimi vprašanji zaposlenih. |
Pretresljiv je tudi podatek, da se dilema o zaposlitvi moškega ali ženske v 90 % razreši v korist moškemu.
Veliko žensk je prisiljenih podpisati izjavo, da nekaj let po zaposlitvi ne bodo rodile, torej ne bodo na bolniški zaradi nege otroka in podobno. Predvsem zato, ker vsi ti izostanki pomenijo za delodajalca odvajanje prispevkov za plačo kljub odsotnosti zaposlenega in iskanje ustrezne zamenjave v kadrih. Delodajalci se pogosto v želji po zmanjšanju stroškov zatekajo k racionalnim ukrepom. Le-ti nemalokrat prizadenejo ženske, celo do take mere, da se morajo pogosto odločati med poklicem in družino.
Neenakost
Kljub velikim prizadevanjem in spremembam v zadnjih letih proti diskriminaciji žensk se naša družba le počasi spreminja. Še danes se ženske težko uveljavijo v poklicu, v največ primerih imajo tudi slabše možnosti napredovanja kot moški. V veliki meri še vedno prevladuje prepričanje, da so ženske nezanesljiva delovna sila predvsem zaradi njihove naravne danosti, torej rojevanja. Kot je znano, se očetje raje posvečajo svojemu poklicu in karieri, kar jim prinaša zadovoljstvo, moč in pa vsekakor boljši dohodek kot materam. Veliko žensk se po rojstvu otroka tudi vrne na svoje delovno mesto in marsikatera se sooča s svojimi in tujimi očitki. Take in podobne izjave pripomorejo k diskriminaciji žensk, saj so očetje avtomatično razrešeni vsakršne odgovornosti, ki jo imajo pri vzgoji otrok. Je pa velikokrat zaposlenost ženske nujna za preživetje družine. Zato družba ne more in ne sme prepričevati ženske, da je slaba mati, ker je zaposlena in zato veliko časa odsotna pri vzgoji otrok. Poleg tega se matere soočajo tudi s problemom odsotnosti z dela v primeru bolezni otrok, še posebej tiste, ki si ne morejo privoščiti varuške ali pa nimajo sorodnikov, ki bi skrbeli za nego otroka.
Položaj žensk se na trgu delovne sile v vseh izobrazbenih skupinah razlikuje od položaja moških. Za vsa dela prejemajo ženske nižje plače kot moški. Za njihovo delo so značilni tudi manjši fizični napori, večji psihični napor, višja stopnja monotonije, boljše delovne razmere.
