Kaj so ‘vintage’ oblačila?

Obstajajo neke ohlapne definicije, po katerih se oblačila izpred leta 1920 smatrajo kot antique, tista, narejena med letoma 1920 in 1980, pa kot vintage. Soroden izraz je tudi retro, kjer pa gre za moderna oblačila, ki samo posnemajo stil preteklih obdobij.

Povpraševanje in zanimanje za vintage obleke se je drastično povečalo od devetdestih let naprej, saj si jih je nadela marsikatera estradnica. Odkar jih priporočata Kate Moss in Stella McCartney, je vintage slog ponovno postal zelo moden in privlačen mnogim oblikovalcem ter modnim ljubiteljem. Vsem pa se najbrž najbolj vtisnejo v spomin čudoviti kosi z rdečih preprog.

• Dobra kakovost. Oblačila so bila zasnovana, da bi se lahko nosila dolga leta in se celo prenašala iz roda v rod. Zato so bili uporabljeni materiali precej vzdržljivi, dobro krojeni in sešiti na način, ki je omogočal kasnejše prekrojitve.
• Odlični materiali. Veliko izrednih starih tipov tkanin se dandanes ne proizvaja več ali pa imajo nedosegljivo ceno.
• Ugodna cena. Vintage kosi se pogosto prodajajo po precej nižji ceni kot podobna moderna oblačila.
• Zgodovina. Gre za spoštovanje preteklega, vlogo prejšnjih generacij in veščine čislanih oblikovalcev.
• Detajliranje. Ročna dovršitev, nenavadni gumbi, ročno vezenje, čipke, kvačkanje, krpanke, vezenje z biseri in druge podobne tehnike.
• Slog. Vintage oblačila so bila vedno priljubljena pri kreativnih ljudeh, ker s kombiniranjem omogočajo izjemno velik razpon domiselnih stilov.
• Obleka kot investicija. Nekateri raje kupijo artikel za v svojo zbirateljsko zbirko kot za nošenje. Tako se vztrajno povečuje povpraševanje po kvalitetnih izdelkih znanih oblikovalcev med zbiratelji.

Nakupovanje vintage oblačil je kot iskanje skritega zaklada, a brez zemljevida. Za posameznimi kosi lahko pobrskamo v second-hand trgovinah, bolšjih sejmih, v babičini skrinji ali pa v specializiranih vintage trgovinah v tujini ali na spletu.

Zaradi izjemne kvalitete se splača brskati za usnjenimi izdelki, puloverji iz kašmirja, trenči, večernimi oblekami, plašči iz kamelje dlake in podobnimi večnimi kosi. Zanimivi so tudi klasični primerki nekaterih oblikovalcev, kot npr. Mary Quant mini krila, YSL smokingi, Diane von Furstenberg wrap dresses, Burberry ali Aquascutum trenči in Dior, Chanel ali Givenchy ozke oblekice. Ne smemo pa zanemariti niti modnih dodatkov, ki so prav tako lahko dobra investicija.

­

Za ocenjevanje kakovosti vintage oblek si boste morali malce izostriti občutek. Prvi pokazatelj kvalitete tako novega kot tudi starega oblačila je vedno tkanina. Všita etiketa navadno označuje le sestavo vlaken, sami pa morate oceniti, kakšen je material na otip in kako se guba. Če je material grob, scufan ali tog, je velika verjetnost, da se nakup ne bo obrestoval.

Ocenite tudi splošno stanje artikla. Preverite, da ni luknjic, madežev ali podobnih znakov obrabljenosti. Pridržite ga k svetlobi, da se vam razkrijejo možne luknjice od moljev ali raztrganine. Preglejte šive in zaključke, da niso preveč obrabljeni ali popravljeni. Posebno pozornost namenite delu pod pazduho, ovratniku, manšetam, pasu in zaključkom, da ni sledov znoja ali obrabe. Artikla ne kupite, če je tkanina oguljena, zbledela ali razbarvana. Pri torbicah bodite posebej pozorni na vse vitalne kovinske dele (zadrge, zaponke, zapirala), pri čevljih pa na možne odrgnine in razpoke.

Etiketa vam ne bo povedala le zvenečega imena oblikovalca, pač pa še marskiraj drugega o oblačilu. Do sredine dvajsetega stoletja je bila večina oblek še vedno ročno izdelanih. Tako boste na etiketi lahko razbrali krojačevo ime in kraj, kjer je deloval. To je zagotovilo, da artikel ni bil masovno proizveden in je bržkone visoke kvalitete. Več namigov dobite iz načina, kako je etiketa pritrjena na oblačilo (popolnoma našita pomeni večjo kakovost) in kako je izdelana (izvezena v nasprotju z natisnjeno je znak kakovosti).

Pri ročno izdelanih kosih lahko pričakujete prvorazredno izdelavo detajlov. Najlažje boste to opazili pri gumbih. Če so iz medenine, biserovine, kosti ali gagatni, je to že dober znak. Lahko preverite še gumbnice, ki morajo biti lepo zaključene, brez štrlečih ali razrahljanih nitk. Poglejte šive na notranji strani. So neobdelani ali si je izdelovalec vzel čas za dodaten korak in jih zakamufliral? Se opazijo vozli ali grbančenje niti? Če ja, potem to ni delo izpod rok izkušenega mojstra. Pazite še na podloge. Volnene tkanine skorajda morajo biti podložene in če je ta material podoben svili v čudoviti barvi ali vzorcu, toliko bolje. Nepričakovani detajli, kot npr. notranji žepi ali male kovinske uteži všite v rob, da obleka lepše pade, so dodaten znak odličnosti.

­

Vintage oblačila so pogosto brez oznak velikosti, ker je bila etiketa odstranjena ali pa je bil artikel delan po meri. Četudi označba obstaja, se nanjo ne moremo zanesti. Lahko je bilo oblačilo prekrojeno ali pa izdelano pred desetletji, ko so se izdelovala oblačila v manjših velikostih. Priporočam vam, da vsak kos pred nakupom preizkusite. Preko spleta to seveda ni mogoče in v kolikor ste v dvomih, poprosite prodajalca, da vam posreduje natančne mere oblačila.

Zaradi slabo razvitega trga vintage oblačil pri nas vam ob obisku tujine vsekakor priporočam tovrstno izkušnjo. Če boste kdaj v Londonu, zavijte v Rellik na 8 Golbourne Rd. ali pa na Camden Market.