Zagotovo se boste strinjali, da je na svetu zelo malo ljudi, ki uživajo ob smradu. Običajno nas prijetne vonjave bolj pritegnejo kot vonj po gnitju ali na primer vonj ustnega zadaha. Slednji zna biti velika težava in zadrega pri medsebojnih stikih.
O ustnem zadahu govorimo, kadar se slab vonj iz ust širi vsak dan in ne mine niti po umivanju zob. Gre za zelo pogosto nevšečnost veliko ljudi.
Kaj imata skupnega gnil krompir in ustni zadah
Prepričanje, da je glavni vir zadaha želodec, je zgrešeno. Večinoma je vzrok za zadah nezadostna ustna higiena, vključno z ostanki hrane, ki se zadržujejo med zobmi in pod mostički. Tako kot majhen gnil krompir, pozabljen v kotu shrambe zasmradi cel prostor in povzroči zasmrajanje okolice, ko shrambo odpremo, tako smrdijo tudi ostanki hrane in nakopičene bakterije, ki jih pozabimo v medzobnih prostorih, pod mostički, pod žičkami fiksnega ortodontskega aparata, okrog implantatov in na jeziku. Tudi ta smrad se razleze po neposredni okolici, ko odpremo usta. Velika večina ljudi bi zgoraj opisano situacijo reševala takole: krompir bi takoj odstranili, v usta pa dali mentolov bombon. Bi težave s slabim vonjem zaradi gnilega krompirja v shrambi lahko rešili tako, da bi tja nastavili kilogram mentolovih bombonov? Vsi vemo, da tako ne gre. Zato je mentolov bombon ali podobna ‘osvežitev’ samo beg z dežja pod kap tudi pri ustnem zadahu.
Zadah imajo tudi bolniki z vnetimi dlesnimi in parodontalno boleznijo. K zadahu lahko prispevajo razna bolezenska stanja, kot so na primer okvara ledvic, slabo delovanje jeter, pa tudi sladkorna bolezen. Suha usta in uživanje tobačnih izdelkov sta še dva dejavnika, ki povzročata slab zadah. Celo stres, hujšanje, smrčanje in hormonske spremembe lahko vplivajo na zadah.
Kaj lahko sami storimo za odpravljanje slabega ustnega zadaha
Da bi se z zadahom lahko učinkovito spoprijeli, moramo poiskati njegov vzrok. Pri večini ljudi je vzrok za zadah v ustih. Zato je glavna dejavnost pri odpravljanju zadaha odstranjevanje bakterij, ki proizvajajo žveploogljikove spojine. Gre za bakterije, ki za svoj obstoj ne potrebujejo kisika. Namnožijo se, če jim omogočimo ugodne pogoje za življenje ali z drugimi besedami, če okolja, ugodnega za njihovo rast in razmnoževanje, ne razdiramo dovolj pogosto. Gojišča, na katerih take bakterije dobro uspevajo so lahko mesta pri previsnih plombah, zobje, ki jih je že napadla zobna gniloba, medzobni prostori, mesta pod mostički, okrog implantatov, v obzobnih žepih in na jeziku.
Žvečenje ‘osvežilnih’ žvečilnih gumijev, razni bombončki za ‘preprečevanje zadaha’ in celo osvežilne ustne vode, ki so največkrat narejene na alkoholni osnovi, zadah samo za kratek čas prekrijejo, ne odpravijo pa vzrokov zanj. Odpravljanje ustnega zadaha se začne s temeljito ustno higieno, katere osnova je natančno in temeljito čiščenje zob z mehko zobno ščetko, ki ima več tisoč tankih vlaken. S tako ščetko lahko temeljito očistimo tudi rob dlesni oziroma žleb med dlesnijo in zobom, ne da bi pri tem poškodovali dlesen. Ne pozabimo tudi na čiščenje medzobnih prostorov z medzobnimi ščetkami in/ali zobno nitko. Za čiščenje fiksnega ortodontskega aparata, pod mostički in okrog implantatov uporabimo posebne medzobne ščetke ali posebne odebeljene zobne nitke.
Tudi v brazdah jezika so lahko gojišča bakterij, ki proizvajajo slab vonj. Odstranjujemo jih s strgalom za jezik. Tehnika je preprosta. S strgalom nekajkrat potegnemo od korena jezika k njegovi konici, da odstranimo obloge.
Če kljub skrbi za temeljito, natančno in redno ustno higieno zadaha ne moremo odpraviti, se posvetujmo z zobozdravnikom in/ali zdravnikom. Poiskati je treba vzrok in primerno ukrepati.
Včasih se zaradi različnih vzrokov (na primer stres, hormonske spremembe) dogaja, da kljub temeljiti ustni higieni oziroma obvladovanju zobnih oblog ne moremo zagotoviti želenega zdravja dlesni in zob in/ali odpraviti zadaha. Takrat si lahko pomagamo s kemično podporo za obvladovanje zobnih oblog.
V zobozdravstvu je zelo dobro poznano in največkrat preskušano ter raziskovano sredstvo za preprečevanje nastajanja zobnih oblog klorheksidin. Gre za antiseptik, ki deluje proti veliko različnim bakterijam, glivicam, kvasovkam, celo proti nekaterim virusom.
Priporočamo uporabo klorheksidinskih pripravkov, ki ne vsebujejo alkohola. Vsebnost alkohola namreč povzroči izsuševanje ustne sluznice, kar je voda na mlin suhim ustom. Dobro je tudi, da klorheksidinski pripravki vsebujejo posebno formulo s sistemom ADS, ki preprečuje neželena učinka klorheksidina – zabarvanje zob in spremenjeno zaznavanje okusov.
