Neodgovorjeni maili se nabirajo v vašem poštnem predalu; sprašujete se, kdaj boste lahko dokončali projekt, katerega rok je čez dva dni, pa niste niti še na polovici; med tem vas čakata še dva sestanka in ogled šolske predstave, v kateri nastopa vaš otrok in popolnoma ste že zmedeni in raztreseni zaradi pomanjkanja spanja.
Vam zveni znano?
V dandanašnjem času ni presenetljivo, da imamo preveč različnih opravkov vsak dan, tako doma kot tudi v službi, ki zahtevajo našo polno pozornost in stoodstotno koncentracijo. To pa seveda terja svoj davek tako na našem zdravju in počutju kot tudi na produktivnosti in prostem času, ki ga je vse manj ali pa preprosto nimamo energije, da bi ga kakovostno porabili.
In kateri so najhujši ubijalci koncentracije, ki za sabo potegnejo še cel kup ostalih težav?
Predstavljamo vam šest najpogostejših in kako se jih lahko poskušate znebiti ali jih vsaj zmanjšati.
1. Večopravilnost (multitasking)
Že večkrat je bilo dokazano, da je multitasking (opravljanje več stvari hkrati) povezan s stresom in poslabšano koncentracijo. Naši možgani niso bili ustvarjeni, da bi se lahko dobro skoncentrirali na več stvari hkrati. “Multitaskerji” imajo sicer po navadi občutek, da naredijo več, vendar je v resnici tako, da v primeru opravljanja več stvari hkrati le-te zato terjajo več časa, saj koncentracija ni popolna.
Poleg tega “skakanje” od enega opravila do drugega tudi terja svoj čas, kar pomeni še dodatno izgubo časa in koncentracije. Znanstveniki zato opozarjajo, da bodite previdni, ko izbirate, kdaj in kaj boste kombinirali; nič ni namreč narobe, če se pogovarjate po telefonu medtem ko likate ali čistite, precej bolj stresno, čas jemajoče in dolgotrajno pa je npr. opravljanje več zahtevnih nalog hkrati oz. ‘skakanje’ z ene na drugo.
2. Dolgočasna opravila
Dolgočasna opravila povzročijo, da smo manj skoncentrirani in nas vsaka motnja lažje zmoti in tako še zmanjša koncentracijo. Kadar nam je dolgčas oz. opravljamo dolgočasna dela, nas privlači skoraj vse ostalo, kar se dogaja okoli nas, ali pa nam misli kar same uhajajo k drugim rečem.
Zato strokovnjaki priporočajo, da pri opravljanju dolgočasnih del sami sebe nagradite z manjšimi nagradami; npr. z najljubšo kavo ali prigrizkom, s sprehodom ipd., ali pa se odločite, da boste to delo opravljali le kratek čas, nato spet kaj bolj zanimivega. Tako se boste imeli česa veseliti in ob tem boste hkrati napolnili baterije, na koncu pa se boste počutili odlično, saj boste brez večje muke opravili zoprno delo.
Multitasking je tako lahko koristen v primeru dolgočasnih del, ko komaj čakamo, da preidemo na kaj bolj zanimivega. Lahko pa si dolgočasna opravila popestrite s poslušanjem najljubše glasbe ali pogovarjanjem s kolegom.
3. Skrbi in obveznosti
Če vas skrbi denar ali morate misliti na to, da ste vzeli vse svoje vitamine, nabavili vse potrebno za večerjo, na katero ste povabili prijatelje ali se vam v glavi znova in znova odvija pomemben pogovor, ki se ni odvil tako kot bi se moral, se je težko skoncentrirati na delo, ki ga morate opraviti in ga narediti kakovostno in v ustreznem času.
Take vrste motenj (motnje, ki se odvijajo v naših glavah), imajo zelo veliko moč – bolj kot jih skušamo odgnati, bolj vztrajno se vračajo! Ena izmed rešitev je, da jim prisluhnemo in si vse zabeležimo – tako nas ne bo več skrbelo, da bomo kaj pozabili. Če nečesa ne razumemo in nam to jemlje koncentracijo, si vzemimo čas in se pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo. Če imamo poslušalca, ki nam dejansko prisluhne, lahko že to pomaga zmanjšati skrbi, še toliko boljše pa je, če nam lahko da koristen nasvet iz svojih izkušenj. Več glav vedno več ve.
Pomaga pa tudi meditacija: ko meditiramo, se naučimo obvladovati naše misli, tako, da se te ne vračajo neprestano in nenadzorovano. Naučimo se, kako se osredotočati na trenutno delo oz. problem. To je potrdila tudi raziskava, saj je skupina ljudi, ki se je udeležila 8-tedenskega tečaja meditacije, zelo izboljšala svojo sposobnost koncentracije na stvari, ki so bile v danem trenutku pomembne.
4. Elektronske motnje
Sami sebe dekoncentriramo npr. s tem, da neprestano preverjamo svojo elektronsko pošto. Če se skušamo koncentrirati na pomembno opravilo, lahko na ta način hitro izgubimo nit, še zlasti, če to počnemo pogosto. Pogosto se nam zdi, da se moramo odzvati na vsak mail, sms ipd. takoj, ko ga prejmemo.
Vendar je v dandanašnji dobi, ko nas zasipajo z vsemi temi elektronskimi oblikami komuniciranja, treba postaviti meje in preprečiti, da bi nas sodobna tehnologija obvladovala. Določite si čas, ko se boste posvetili zgolj in izključno delu in v tem času popolnoma ignorirajte vse elektronske motnje. Zaprite si elektronsko pošto in ugasnite zvonjenje telefona in nato vse preverite šele ko zaključite z delom, ki ste si ga zadali.
5. Utrujenost
Mnoge raziskave so že pokazale, da pomanjkanje spanja, utrujenost in izčrpanost zelo močno negativno vplivajo na našo pozornost, kratkoročni spomin, sposobnost koncentracije in ostale mentalne funkcije in nenazadnje tudi na naše zdravje.
Različni ljudje potrebujejo različno količino spanja, vendar večina odraslih potrebuje med 7 in 9 ur za optimalno funkcioniranje. Zato si zadajte cilj, da boste spali najmanj 7 ur na noč in poskrbite, da bo tako vsak dan. To bo izboljšalo vaše počutje, zdravje in sposobnost koncentracije in posledično tudi kakovostnega opravljanja dela.
Koristno je tudi, da si bolj zahtevna opravila zadate na dneve, ko se počutite bolj spočiti in manj zahtevna za dni, ko se počutite slabše. poslušajte svoje telo in počutje.
6. Stranski učinki zdravil in bolezenska stanja
Če jemljete kakšna zdravila in hkrati opažate slabše počutje, zaspanost, težave s koncentracijo, se redite, imate težave z nespečnostjo ipd., o tem obvestite svojega zdravnika in se pogovorite o možnosti menjave zdravil oz. se pozanimajte ali jih sploh res nujno potrebujete ali morda obstajajo druge poti za izboljšanje zdravja – pri mnogih težavah izjemne spremembe prinese že uvedba zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehrano in redno gibanje.
Slaba koncentracija je lahko tudi posledica določenih bolezenskih stanj, npr. ADHD, depresija, anemija, težave s ščitnico, zato se pozanimajte o možnostih zdravljenja oz. alternativnem zdravljenju.
PREBERITE TUDI: 6 nasvetov za boljšo koncentracijo in učinkovitost