… govorilo, podira rekorde gledanosti in, jasno, zaslužka. Zgolj pretekli vikend naj bi v blagajno na njegov račun tako priteklo preko 90 milijonov ameriških dolarjev. To pomeni, da je film 50 odtenkov sive oz. Fifty Shades of Grey popolni rekorder doslej, kar se tiče zaslužka v enem vikendu.
A kot smo že poročali, mnogi filma ne odobravajo in so celo prepričani, da je lahko škodljiv, še zlasti za mlade. Takega mnenja pa je tudi psihiatrinja Miriam Grossman, ki je svoje svarilo in prošnjo, naj si filma ne ogledajo, kar javno objavila. Napisala je, da gre v filmu za manipulacijo in zgrešena sporočila.
"V filmu 50 odtenkov sive ni nič sivega. Vse je črno. Dovolite, da razložim.
Pomagam ljudem, ki so notranje zlomljeni. Za razliko od zdravnikov, ki uporabljajo krvne trste, da ugotovijo, če je kaj narobe z nekom, so rane, ki zanimajo mene, skrite. Postavljam vprašanja in pozorno poslušam odgovore. Tako odkrijem, če oseba pred mano notranje 'krvavi'.
Leta pozornega poslušanja so me veliko naučila. Ena od stvari, ki sem se jih naučila, je ta, da so mladi ljudje zelo zmedeni glede ljubezni – kako jo najti in obdržati. Sprejemajo slabe odločitve in končajo prizadeti in v bolečini.
Ne želim, da trpite kot ljudje, ki jih videvam v svoji ordinaciji, zato vas svarim glede novega filma z naslovom 50 odtenkov sive. Celo če si ga ne boste ogledali, njegovo strupeno sporočilo počasi curlja v našo kulturo in lahko zasadi nevarne ideje v vašo glavo.
Film 50 odtenkov sive je izšel na Valentinovo, zato morda mislite, da gre za romantičen film – a nikar ne nasedite na to. V resnici je to film o bolnem, nevarnem razmerju, polnem čustvene in fizične zlorabe. Morda deluje glamurozen, ker sta igralca čudovita, imata drage avtomobile in letala, in v filmu poje Beyonce. Morda pridete do zaključka, da sta Christian in Ana prav fina in da je njuno razmerje sprejemljivo.
Nikar ne dovolite, da vas takole zmanipulirajo! Ljudje, ki stojijo za filmom, hočejo le vaš denar; prav malo jih brigate vi ali vaše sanje. Zloraba ni ne glamurozna, ne kul. Nikoli ni sprejemljiva, pod nobenimi pogoji.
Kar morate vedeti o tem filmu, je naslednje: kot otrok je bil Christian Grey močno zanemarjan. Glede ljubezni je zmeden, ker prave še nikoli ni doživel. V njegovi glavi je ljubezen povezana s slabimi občutki kot sta bolečina in sramota. Christian uživa v tem, da prizadene ženske na bizarne načine. Anastasia je nezrelo dekle, ki pade na Christianov lep videz in bogastvo in neumno podleže njegovim željam.
V resničnem svetu bi se ta zgodba končala slabo; Christian za zapahi in Ana v kakšnem zavetišču za zlorabljene ženske. Ali pa bi Christian še naprej pretepal Ano, ona pa bi ostala in trpela. Kakorkoli, njuni življenju prav gotovo ne bi bili pravljica. To mi lahko verjamete.
Kot zdravnica vas pozivam: NIKAR si ne oglejte filma 50 odtenkov sive. Informirajte se, pozanimajte se o dejstvih in razložite svojim prijateljem, zakaj naj si tudi oni ne ogledajo filma. Tule pa je nekaj nevarnih idej, ki jih spodbuja film:
1. Ženske želijo, da jim moški, kot je Christian, ukazujejo in so do njih grobi.
Ne! Psihično zdrava ženska se izogiba bolečini. Želi se počutiti varno, spoštovano in da bo moški, ki mu zaupa, poskrbel zanjo. Sanja o poročni obleki, ne lisicah.
2. Moški želijo ženske, kakršna je Anastasia: neodločne in negotove.
Narobe. Psihično zdrav moški želi žensko, ki se bo postavila zase. Če je šel preko meje, hoče, da mu to pove.
3. Anastasia naj bi pristala na bolečino, zato nima nihče pravice soditi njene odločitve.
Zgrešena logika. Ja, Anastasia je imela prosto izbiro – in izbrala je slabo. Odločitev, ki vodi v samouničevanje, je slaba.
4. Anastasia se odloča o Christian premišljeno in neodvisno.
Dvomim. Christian ji neprestano daje alkoholne pijače, kar slabo vpliva na njeno presojo. Poleg tega postane Anastasia spolno aktivna s Christianom – kar je njena prva spolna izkušnja sploh – kmalu po tem, ko se spoznata. Nevroznanost kaže, da lahko intimni odnosi povzročijo začetek navezanosti in zaupanja preden smo prepričani, da si jih oseba zasluži. Spolnost je močna izkušnja, še zlasti prva.
In za konec Christian zmanilupira Anastasio, da podpiše sporazum, kjer pristane na to, da ne bo nikomur povedala, da on že leta zlorablja. Alkohol, seks, manipulacija – res ne ravno sestavine premišljene odločitve.
5. Christianovi čustveni problemi so ozdravljeni s pomočjo Anastasiine ljubezni.
Le v filmu. V resničnem svetu se Christian ne bi bistveno spremenil. Če se Anastasia počuti izpopolnjeno, ko pomaga čustveno motenim osebam, naj postane psihologinja ali socialna delavka.
6. Dobro je, da eksperimentiramo s spolnostjo.
Morda za odrasle v zdravem, dolgotrajnem, predanem, monogamnem razmerju. V nasprotnem primeru ste izpostavljeni spolno prenosljivim boleznim, nosečnosti in spolni zlorabi. Pametno je, da ste zelo previdni, komu dovolite, da vam pride čustveno in psihično blizu, kajti to vam lahko za vedno popolnoma spremeni življenje.
Zaključek
Ideje filma 50 odtenkov sive so nevarne in lahko vodijo v zmedenost in slabe odločitve glede ljubezni. Veliko razlik je med zdravim in nezdravim razmerjem, a ta film jih zabriše, da se začnete spraševati: kaj je zdravo razmerje? Kaj ni normalno? Toliko odtenkov sive je … nisem prepričan/a.
To govorim zaradi vaše varnosti in prihodnosti. Tu ni prostora za dvom: intimno razmerje, ki vključuje nasilje – ne glede na to, ali je to soglasno ali ne – je popolnoma nesprejemljivo. To je črno in belo. Tu ni nobenih odtenkov sive. Niti enega."
Ste gledale? Mnenja? 🙂
Film sem gledala, knjig (še) nisem brala. Glede filma nisem imela prevelikih pričakovanj, se pa okoli knjig in tudi filma toliko govori, da je že kar malo hecno.
Mene je film pozitivno presenetil, bil je zelo fajn posnet, zgodba zelo tekoča, ves čas me je zanimalo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku in sem čisto pozabila na čas, res sem čisto ‘padla noter’ in ko je bilo konec, sem si zelo zaželela videt nadaljevanje.
Sama filmov ne siciram in jih ne gledam kot neke ‘življenjske nasvete’ ali nauke. Ker se zavedam, da film je vseeno samo film. Zame je bil zelo estetsko posnet, ravno prav golote in ravno prav zakritosti.
Zgodba (kot rečeno, knjige nisem brala, zato ocenjujem le z vidika filma) me je nekoliko zmotila v tem smislu, da je ‘tipična’, ker je on nek super, nemoremsemuupreti bogataš, ona pa mlada, naivna, nedolžna. Ampak meni se je kot celota sicer zdelo zanimivo in mi je bil film res super.
Po samem ogledu filma pa si nisem zastavljala nekih globokih vprašanj, kaj je to zdrava ali resnična ljubezen ali kaj podobnega.
Z veseljem bom šla pogledat tudi naslednji del, prevelikega pomena pa sami zgodbi oziroma nekemu ‘nauku’ pač ne dajem, ker to za moje pojme ni nek film, ki daje nasvete kako naj ljudje živimo in mu zato ne dajem prevelike realne vrednosti. Verjetno je to odvisno od vsakega človeka posebej, ampak sama imam nek svoj prav in nek ‘popularen’ film žal ne more ravno bistveno vplivati na moje dojemanje spolnosti ali zveze (če vzamemo, da v tem filmu prevladuje takšna tematika) in nisem po njegovem ogledu postala nič bolj ‘pohlevna’ ali pa željna tega, da me nekdo obvladuje oz. nadzira. Sicer pa ogled priporočam 🙂