Izgorevanje je kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, do katerega pride, ko vaše telo in um ne moreta več prenašati visokih zahtev. Velikokrat doleti ravno posameznike, ki so bili prej pri svojem delu posebno angažirani in uspešni. Po nekaterih podatkih občasno doživlja izgorevanja več kot polovica Slovencev. Vsak četrti Slovenec ima začetne znake izgorevanja – kronično utrujenost, ki je ne zdravi, ampak pred njo beži, približno petnajst odstotkov pa jih je izgorelih, pri čemer tveganje raste z izobrazbo in zahtevnostjo delovnega mesta. Približno pet odstotkov doživi psihofizični zlom, ki pomeni dolgotrajen bolniški dopust in dve do štiri leta zdravljenja. Nekateri zato menijo, da postaja izgorelost poleg depresije glavna poklicna bolezen 21. stoletja. Ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegovo okolico.


 

Izgorevanje na delovnem mestu ima tri stopnje. Prva je navdušenje. Zanjo je značilna velika predanost delu, zanimanje za dosežke in veselje ob uspehu. V drugi stopnji pride do stagnacije. Opažati začnemo negativne plati, npr. dolg delavnik, slabo plačilo. Delovna energija, navdušenje in predanost upadejo, postanemo manj angažirani, lahko se pojavi cinizem. V tretji stopnji se problemi le še stopnjujejo. Pričakovanjem in zahtevam nismo več kos, dvomimo vase in v svoje sposobnosti. Pričnemo se izogibati delovnim nalogam, motivacija je zelo nizka, čustveno ter telesno smo izčrpani. V skrajnem primeru lahko človek doživi tudi psihofizični zlom, ki ima podobne simptome kot huda depresija, čeprav ne gre za to. Pogosto se stanju pridružijo še težje bolezni ter sprememba osebnosti, sistema vrednot in odnosa do sveta.

 

Tri dimenzije izgorevanja:

  • splošna izčrpanost: fizična in psihična utrujenost, pomanjkanje energije za opravljanje vsakodnevnih opravil, tudi počitek ne pomaga, ljudje se zbudijo prav tako utrujeni, kot so bili pred spanjem;
  • ciničnost: ljudje se pričnejo manj zanimati za druge ljudi, se odmaknejo od njih, da bi se z nižjo vpletenostjo v dogajanje nekako zaščitili pred izgorevanjem;
  • neučinkovitost: občutek nesposobnosti za opravljanje dela, dosežki več ne predstavljajo zadovoljstva, vse nove naloge pa se zdijo prenaporne.

Poleg že naštetih pokazateljev negativnega stresa v predhodnem članku se lahko pojavita še občutek nemoči in prepričanje, da je za izboljšanje situacije dovolj že to, da se še bolj potrudimo.

 

V tretjem, zadnjem delu članka pa več o tem, kako se spoprijemati s stresom.

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj