Veliko kemije za (večinoma) povprečen učinek
Dezodoranti so eden izmed osnovnih higienskih pripomočkov, zato ga verjetno najdemo prav v vsaki kopalnici. Ponudba je zelo pestra, zato so na ZPS na tokratnem testu dezodorantov in antiperspirantov preizkusili 17 izdelkov, ki jih najdemo tudi v slovenskih trgovinah, z vonji, ki so namenjeni ženskam in moškim, pa tudi take s t. i. nevtralnimi vonji, ki so namenjeni obema spoloma.
Preverili so učinkovitosti, pa tudi, ali na tekstilu puščajo madeže, kako dobro so označeni, svoje ocene pa je povedalo tudi več kot 500 udeležencev testa. Med izdelki, za katere smo odšteli od 0,79 do 11,86 evra so se najbolje odrezali izdelki, prejeli so oceno dobro, za katere bi morali odšteti med 1,63 in 2,85 evra. Prav noben izmed testiranih izdelkov ni vseboval hormonskih motilcev, le en paraben, medtem so bili potencialni alergeni kar pogosto med navedenimi sestavinami.
Testiranje pa ni potekalo le v laboratoriju, ampak so k testiranju povabili kar 500 potrošnikov, ki so sodelovali na praktičnem delu preizkusa. Pri testiranju učinkovitosti so med drugim udeleženci 15 minut vozili sobno kolo pri temperaturi 30 stopinj …
Od 10 pa do 20 in več kemikalij
Pogled na seznam sestavin, na t.i. seznam INCI razkrije, da dezodoranti in antiperspiranti vsebujejo veliko število različnih kemikalij, med tem tudi do 12 potencialnih alergenov. “Ocenjujejo, da lahko povprečna ženska samo z uporabo kozmetičnih izdelkov »pride v stik« s približno 500 različnimi kemikalijami dnevno, moški nekaj manj,” poudarja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov SLovenije. V tabeli, ki jo je ZPS objavila v januarski reviji ZPStest in na www.zps.si so zapisali, koliko potencialno alergenih snovi vsebuje vsak izdelek, označili pa so tudi, ali izdelek vsebuje parabene in hormonske motilce. “Številni potrošniki se izogibajo parabenom in hormonskim motilcem v izdelkih, zato je razveseljivo, da noben od izdelkov ni vseboval konzervansa Methylisothiazolinone (MI), ki sodi med kemikalije, ki pogosto povzročajo alergijo, predvsem v kombinaciji z Methyl-chloroisothiazolinonom (MCI), paraben pa je vseboval le en izdelek. V bistvu tu ne gre za kakšen napredek pri proizvajalcih, saj v kozmetične izdelke, ki so v razpršilih ni potrebno dadajati veliko konzervansov."
Dezodorant ali antiperspirant: v čem je razlika?
Preberite si v članku.
Nevarne aluminijeve soli?
Med potrošniki pogosto zakroži verižno e-sporočilo, v katerem svarijo pred uporabo antiperspirantov z aluminijevimi solmi, ki naj bi povzročale raka. Raziskav, ki bi potrjevale to trditev, za zdaj še ni, a je nemški zvezni inštitut za oceno tveganja (Bundes-institut für Risiko-be-wertung) pred dvema letoma zmanjšal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih na 20 odstotkov, potrošnike pa pozval k 'previdnosti pri uporabi'. Kaj naj bi to pomenilo?
Ne uporabljajte antiperspirantov na sveže obriti koži, po britju z nanašanjem počakajte vsaj šest ur. “Sicer vnese sodobni potrošnik v telo več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že 'po naravi', npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga proizvajalci dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko tako v naravi kot v proizvodnem procesu z aluminijem tudi kontaminirajo. Aluminij lahko v živila prehaja tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline, vsebujejo aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida).
ZPS test deodorantov in antiperspirantov je objavljen v reviji ZPStest 1/ 2016 in na www.zps.si.
